izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 24.3.1997, zato je tožniku s prvim naslednjim dnem začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel dne 23.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 24.4.1997, torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter strah - bodoča škoda - zavarovalna vsota
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah.
Navedbe toženca, da je bila vrnitev posojila dogovorjena s tem, da ji bo popravil streho, ni mogoče šteti za nadomestitev prejšnje obveznosti z novo obligacijo, oz. s pogodbo o delu, kot meni toženec. Za novacijo obveznosti morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja (1. odstavek 348. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR):
- da mora imeti nova obveznost drugačno pravno podlago in drugačen predmet,
- da obstaja soglasje subjektov obstoječe obveznosti, da to obveznost zamenjata z novo. Pri tem pa še velja, da v primeru, če pogodbeni stranki nista izrecno izrazili, naj dotedanja obveznost ugasne, ta ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove (349. člen ZOR).
Že iz zgoraj omenjene navedbe toženca, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo iz trditev odgovora na tožbo in toženčevega zaslišanja, izhaja, da navedena pogoja za prenovitev obveznosti nista izpolnjena. Izkazuje le, da sta se stranki dogovarjali o načinu izpolnitve prvotne obveznosti oziroma o nadomestni izpolnitvi prvotne obveznosti (308. člen ZOR), kar pa je za obstoj obveznosti iz posojilne pogodbe brez pomena, saj toženec s popravilom strehe tudi po več letih ni niti začel.
Če o valuti vrnitve ni bilo drugačnega dogovora (nasprotnega toženec ni dokazal), bi moral toženec vrniti tožnici devizni znesek (562. člen ZOR). Ker pa izpolnitve obveznosti ni mogoče sodno uveljavljati v tuji valuti (to prepoveduje 71. člen Zakona o Banki Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91), mu je sodišče naložilo vrnitev deviznega posojila v domačem denarju po tečaju na dan plačila (5. člen Zakona o deviznem poslovanju - Uradni list RS, št. 1/91).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strah ter skaženost - povrnitev bodoče škode - odškodnina za posebno hud primer - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine
Pri odločitvi o višini odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode mora namreč sodišče, če naj pravilno uporabi materialno pravo (200. in 203. člen ZOR), ne le individualizirati zadoščenje, ki naj bi ga pomenila odškodnina, marveč ga tudi razvrstiti v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v državi, katere sodišče odloča. Odškodnine o katerih je beseda, se po višini oblikujejo različno v različnih državah, pač odvisno od ekonomskih oziroma gospodarskih razmer, življenjskega standarda, pravne razvitosti in usmerjenosti, občutka za človekove dobrine in podobno. Tako izoblikovane odškodnine so seveda s povratnim učinkom napotilo oškodovancem za sestavljanje tožbenih zahtevkov in po drugi strani zagotovilo, da bodo enako obravnavani pred sodiščem. Ko sta nižji sodišči nadrobno ugotovili relevantna dejstva, povezana z intenzivnostjo in trajanjem pretrpljenih in bodočih telesnih in duševnih bolečin in strahu, jima je to omogočilo nujno potrebno individualizacijo odškodnin. Pri tem sta se v celoti prilagodili omenjenim širšim okvirom odškodnin, ki jih naša sodišča prisojajo v podobnih primerih. Odškodnina naj pomeni, ker pač negmotne škode ni mogoče odpraviti ali reparirati, sredstvo, ki naj omili duševno trpljenje, zadoščenje, ki naj približa oškodovanca k čustvenemu, duševnemu ravnotežju, ki je bilo s poškodbo porušeno.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta ob vložitvi v tožbe
Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (2. odst. 186.čl. in 3. odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).
ZPP nikjer ne določa, da je treba po razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje ponovno opredeljeno zahtevati povrnitev stroškov.
V primeru, ko sodišče v svoji končni odločbi ne odloči o stroškovnem zahtevku, o katerem bi moralo odločiti, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodne odločbe predlaga, naj se ta dopolni s sklepom (1. odst. 339 čl. in 4.odst. 340 čl. ZPP).
Ob ugotovitvi, da je toženka izvedla sporni posek na svojem zemljišču, pa seveda ni mogoče govoriti o nastanku odškodninskega delikta, saj nobeden od pogojev za njegov nastanek (nastanek škode, ki izvira iz nedopustnega ravnanja, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja) ni podan.
ZPP (1977) člen 250, 261, 261/1, 261/2, 365, 365/2, 385, 385/3.ZOR člen 200, 200/1.
izvedenci - postavitev novega izvedenca - pritožba - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pritožbeni razlogi - revizija - dovoljenost revizije - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter strah
Vloga stranke v postopku do izdaje sodbe je drugačna kot v pritožbenem postopku. Za slednjega pa velja tudi temeljno pravilo, da sodišče odloča v mejah zahtevkov, kar je izpeljano med drugim v določbi drugega odstavka 365. člena ZPP, po kateri preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Tako se stranka v njej ni upravičena sklicevati na svoje prejšnje vloge, ki niso mogle biti namenjene graji napak sodišča glede ugotovitve dejanskih okoliščin. Pa tudi sicer iz razlogov ekonomičnosti postopka in konsistentnosti pravdnih dejanj strank ne gre, da bi se stranka le sklicevala na svoja prejšnja stališča, saj mora procesne napake zvečine izrecno grajati, če naj uspe s pritožbo.
Kar zadeva vprašanje, ali niz ugotovljenih dejstev pomeni pravno relevantno vzročno zvezo (kar edino je lahko predmet revizijskega postopka, saj sodi ugotavljanje posameznih elementov v ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja, ki pa ne more biti predmet revizijskega presojanja - tretji odstavek 385. člena ZPP), tudi ni videti vrzeli v sklepanju nižjih sodišč.
SZ člen 18, 19, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4, 111 - 114, 123, 123/1.ZOR člen 103, 103/1. ZPN člen 8.
predkupna pravica imetnika stanovanjske pravice - ničnost
Kršitev predkupne pravice ne pogojuje ničnostne sankcije, kot meni tožnica. Pri varstvu predkupne pravice ne gre za varstvo širših družbenih interesov, kar je vsebina institucije ničnosti, temveč le za varstvo interesa predkupnega upravičenca, ki je v tem, da se mu omogoči, da stvar pod istimi pogoji kupi sam, če to hoče, ne pa morda njegovega interesa, kdo naj bo lastnik stanovanja, ki ga ima v najemu. Varstvo takšnega najemnikovega interesa bi bil hud poseg v lastnikovo pravico do razpolaganja. Način, kako naj predkupni upravičenec uresniči svoj interes oziroma predkupno upravičenje, pa je natančno določen v določilu 20. člena SZ, torej z zahtevkom na razveljavitev prodaje in sklenitvijo prodajne pogodbe po enakih pogojih.
Pri novi razdelitvi zemljišč lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev, tj. da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.
Ni podlage za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka za vrnitev v last in posest, če je nepremičnina še pred izdajo odločbe prve stopnje postala del stečajne mase.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti
Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, saj bolečine in strah nimajo cene. Tako dobi odškodnina za negmotno škodo značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče, upoštevajoč merila iz 200. člena ZOR, odmeri po razmerah v času zaključka glavne obravnave in naloži v plačilo toženi stranki. Ta je tako v plačilni zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje, zato od tega trenutka dalje do plačila dolguje poleg glavnice še obresti po 1. odstavku 277. člena ZOR. Glede na navedeno ni zakonite podlage, da bi tekle zamudne obresti do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
ZKP člen 358, 358-3, 364, 364/4, 364/9, 426, 426/2.
sodba sodišča prve stopnje - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva, vložena v obdolženčevo škodo
Če je obdolženec oproščen obtožbe, v izreku sodbe glede na določbo 4. odstavka 364. člena ZKP ni potrebno navesti razloga za oprostitev. Sodišče pa mora v skladu z 9. odstavkom omenjenega člena v obrazložitvi navesti, iz katerih razlogov, navedenih v 358. členu ZKP, je bil obdolženec oproščen.
prodajna pogodba - oblika pogodbe - ustna pogodba - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Ker je bilo v postopkih na nižjih stopnjah ugotovljeno, da se je tožnik dogovoril tako s tožencem kot z ostalimi solastniki o prodaji njihovih solastninskih deležev na nepremičnini vl. št... k.o..., da je tudi tožencu plačal pripadajoči del od dogovorjene kupnine to je 1/6, da je tožnik nastopil posest celotne nepremičnine že leta 1984 in da toženec ni vrnil tožniku prejete kupnine (ker mu je nakazal leta 1990 denominirano glavnico 72,60 SIT in ne realno vrednost kupnine), sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da je bila med pravdnima strankama sklenjena ustna pogodba v celoti realizirana in da je zato veljavna. Namreč po določilu 73. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je pogodba veljavna, čeprav ni bila sklenjena v predpisani obliki, če sta jo stranki izpolnili v celoti ali pa v pretežnem delu, kadar iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.
ZOR člen 17, 17/1, 17/2, 99, 99/1, 315, 315/1, 315/2.ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum zakoncev o razdelitvi skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze - razlaga pogodb - uporaba določil pogodbe - predčasna izpolnitev - sporočitev namena predčasne izpolnitve upniku
Ne gre za izpolnitev dogovora o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema (58. člena ZZZDR), če toženec predčasno (pred razvezo zakonske zveze) izpolni sprejeto obveznosti, ker svojega namena tožniku ni sporočil, niti slednja njegovega ravnanja ni jemala kot izpolnitev obveznosti (2. in 1. odstavke 315. člena ZOR).
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Namen kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja oziroma posebna oblika naklepa (dolus coloratus) mora biti ugotovljen na podlagi dejstev, njegova ugotovitev ne sme izhajati iz domnev ali sklepanj o tem, kaj je storilec hotel oziroma zasledoval.
Posebej morajo biti ugotovljena dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja sklep o obstoju uresničljivega namena.
ZOR člen 262, 262/2, 263, 269.ZPSPP člen 28, 32, 32/1.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - podnajemna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev škode
Tudi pri pogodbeni odškodninski odgovornosti morajo biti kumulativno podani običajni elementi odškodninskega delikta, to je kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, krivda in vzročnost med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo. Po ugotovitvah nižjih sodišč je prišlo do prenehanja najemnega razmerja med toženkama in posledično do prenehanja podnajemnega razmerja med tožnico in prvo toženko zaradi tega, ker je tožnica ravnala protipogodbeno (ni izpolnjevala dogovorjenih obveznosti: ni plačevala najemnine v dogovorjeni višini in v poslovnih prostorih je opravila nedopustne posege). Ker je prišlo do prenehanja podnajemnega razmerja iz razlogov na njeni strani, ravnanje toženk (sklenitev poravnave in z njo dogovorjena rešitev spora) ni bilo protipravno. Z drugimi besedami pomeni, da je druga toženka v sporu s prvo toženko na podlagi 28. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih utemeljeno zahtevala prenehanje najemnega razmerja in izpraznitev poslovnih prostorov in da ima s poravnavo dosežen sporazum toženk o njunem najemnem razmerju zakonito podlago. Ker je prenehanje najemnega in podnajemnega razmerja posledica tožničinega protipogodbenega ravnanja, za njeno škodo, ki ji nastaja zato, ker ne more več opravljati gostinske dejavnosti v spornih prostorih, toženki nista odgovorni.
darilo - razlaga pogodb - uporaba določil pogodbe - razveza zakonske zveze - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca
Kadar gre za čisto darilo z jasnimi pogodbenimi določili (1. odstavek 99. člena ZOR) nagib daritve pri razvezi zakonske zveze in zahtevku na vrnitev darila (84/2 člen ZZZDR) ni odločilne narave.
Če je tožeča stranka že pri Zveznem zavodu za patente plačala pristojbino za 14. leto trajanja patenta, potem glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/94-15 z dne 17.4.1997 (Ur.l. RS, št. 34/97 z dne 7.6.1997) za 14. leto ni dolžna plačati pristojbine in če 14. leto trajanja patenta pomeni obdobje od 31.10.1993 do 31.10.1994, tudi ni bilo podlage za odločitev, da mora tožeča stranka plačati pristojbino za obdobje od 1.3.1994 do 31.10.1994.