ZKP člen 15, 344, 344/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe - pogoj za spremembo obtožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nov, dodatni dokaz je upravičeval spoznanje tožilca, da se je dejansko stanje, kot je bilo opisano v obtožnici, spremenilo in s tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 344. člena ZKP za spremembo obtožnice.
pravni interes za tožbo - položaj stranke v postopku - predhodni preizkus tožbe - zavrženje
S prvostopnim, kakor tudi z drugostopnim upravnim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici ali pravni koristi, zato tožnica tudi ne izkazuje pravnega interesa za sprožitev predmetnega upravnega spora.
Neogibnost pripora izhaja iz ugotovitve sodišča, da zoper obdolženca ne pride v poštev noben milejši ukrep, saj je mamila prodajal tudi v bloku, kjer živi, s kupci in dobaviteljem pa je kontaktiral tudi preko telefona.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - izvajanje dokazov - zaslišanje priče
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, glede katerih stranke ne utemeljijo dokaznega predloga z zadostno stopnjo verjetnosti, da bo dokaz uspešen; te verjetnosti ni enačiti z gotovostjo, mora pa presegati golo zatrjevanje.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja nasilništva je kot dodaten element v razmerju do kaznivega dejanja ogrožanja varnosti potrebno, da se prestraši še kdo drug oziroma povzročitev prestrašenosti v družini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0010240
ZIZ člen 183.ZOR člen 103.
javna dražba - ničnost pogodbe - prodaja stvari v izvršbi - dogovor o najvišji ceni med kupcem in prodajalcem - nasprotovanje moralnim načelom - razlika med moralo in temeljnimi načeli obligacijskega prava - kogentne določbe ZIZ
Določbe 183. člena ZIZ o načinih prodaje stvari v izvršbi (ali z neposredno prodajo ali na javni dražbi) so kogentne.
Posameznega negativnega ravnanja ni mogoče vrednotiti kot nemoralnega, če ne obstaja širši družbeni konsenz, da je to ravnanje zavržno. Razlika med moralo in posameznimi načeli obligacijskega prava je v tem, da morala varuje splošne družbene vrednote, načela pa interese udeležencev konkretnega obligacijskega razmerja (pogodbenih strank). Zato je kršitev morale vedno v nasprotju s temeljnimi načeli, ne pa tudi obratno.
azil - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Če iz uradnih evidenc pristojnega organa izhaja, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve vanj ni vrnil, se šteje, da prosilec za azil ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji, njegova prošnja pa za umaknjeno (5. alineja 1. odstavka 42. člena ZAzil). Tožnikovo ravnanje (da se po zapustitvi hospitalizacije v bolnišnici ni vrnil v Center za tujce, kamor mu je bilo omejeno gibanje, niti v azilni dom, niti ni tožene stranke obvestil o svojem naslovu) je šteti za samovoljno zapustitev v smislu navedene določbe ZAzil, kar pomeni, da tožnik ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil oziroma nadaljevanja sodnega odločanja s to pritožbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zaslišanje priče - zaslišanje s pomočjo tolmača - vpliv na zakonitost - domneva nedolžnosti
Čeprav priča na glavni obravnavi ni bila zaslišana s pomočjo tolmača, pa ta kršitev ni mogla in niti ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je izjavo, da ne bo pričala, dano v preiskavi ob prevajalki za portugalščino, na glavni obravnavi le potrdila in sicer v angleščini, ki jo po izjavi obsojenca (priča je bila njegova žena) razume, da se bo odpovedala pričanju, pa je povedala tudi obsojencu in zagovorniku.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 22, 22/1, 31, 41, 77, 82, 82/2.ZPP člen 86, 86/2, 94,184, 185, 186, 189.
litispendenca ali dopolnitev tožbe
Če v upravnem sporu stranko zastopa več odvetnikov, se tožbe, vložene od različnih odvetnikov, ne štejejo za nove tožbe in jih ni mogoče zavreči zaradi litispendence, saj so vse, bodisi kot samostojne ali kot dopolnitev prvotne tožbe, usmerjene zoper isti akt uprave, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
Pravilna je odločitev o 50 % prispevku pešakinje k nastanku njene škode. Ob objektivni odgovornosti voznice avtomobila ni pogojev za oprostitev odgovornosti, saj sta obe udeleženki nesreče kršili prometne predpise, pojav pešakinje na vozišču pa tudi ni bil nepričakovan.
pravica do odgovora - objava v tisku - odklonilni razlog
Pravica do odgovora je namreč sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika ob pogoju iz 26. člena ZMed. Objava odgovora ob izostanku odklonilnih razlogov je zato sestavni del medijske svobode.
zaslišanje obtoženca - zagovor - pisni zagovor - pravice obrambe - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - presoja pritožbenih navedb
Če je obdolženčev "pisni zagovor" na glavni obravnavi prebrala njegova zagovornica, tak način podajanja "zagovora" ni skladen z zakonom in ga ni mogoče šteti za zagovor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - lažja izvedba postopka - več sporov glede istega škodnega dogodka
Utemeljena je delegacija drugega sodišča, kjer med istimi strankami že poteka pravdni postopek, ki ima podlago v istem škodnem dogodku.
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZDen člen 6, 6/2, 19, 19/1-3, 32, 32/2, 42, 42/1, 62, 72.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacijski postopek je predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki odloča o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke (126. člen ZUP 1986 v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDen, 62. člen ZDen) in ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je zahtevana. Obveznost postavitve zahtevka izhaja tudi iz prvega odstavka 42. člena ZDen, po katerem upravičencu v primeru ovir za vrnitev premoženja v last in posest pripada na njegovo zahtevo odškodnina v obveznicah.
ZDen člen 9, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - vezanost na pravnomočno odločbo o državljanstvu
Denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja, je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov in tega vprašanja v postopku denacionalizacije ne odpira oziroma o njem ne odloča. Zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno državljanstvo. To je tožnici pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.
tržna inšpekcija - varstvo potrošnikov - uveljavljanje garancije brez garancijske izjave - obveznost proizvajalca oziroma uvoznika
Proizvajalec oziroma uvoznik se ne reši z zakonom določene odgovornosti, če se kupec odloči uveljavljati garancijo preko prodajalca. Po presoji revizijskega sodišča je v prvi vrsti zavezan zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka proizvajalec oziroma uvoznik, na kar kaže tudi določba 2. odstavka 18. člena ZVPot, po kateri proizvajalec oziroma uvoznik ni rešen svoje obveznosti niti tedaj, če garancijski list ni bil izdan ali ni bil izročen potrošniku.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - ponovna ocena dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti
Ponovna ocena dokazov, s katerimi je sodišče že razpolagalo, in predlaganje dokazov, ki so bili že zavrnjeni v rednem postopku, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče obnoviti kazenski postopek.