denacionalizacija stavbnih zemljišč - ovire za vračilo v naravi - oddaja zemljišč za gradnjo - izdano gradbeno dovoljenje - že začeta gradnja - dokazno breme
Kot izhaja iz lokacijskega in gradbenega dovoljenja, izdanih investitorju, je bila odobrena gradnja rekreacijskega centra tudi na zemljiščih, za katere tožnik navaja, da bi morala biti vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu v last in posest. Iz predloženih spisov tudi izhaja, da je investitor na spornem zemljišču začel z gradnjo. Na podlagi v ponovljenem upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 32. člena in ne tretjega odstavka 32. člena ZDen kot meni tožnik. Dokazno breme v postopku denacionalizacije je na strani vlagateljev zahteve za denacionalizacijo. Vlagatelj oziroma njegovi dediči pa niso uspeli dokazati, da investitor ni začel z gradnjo objektov na spornih zemljiščih.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji, to je življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred njo proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so živele v tujini in ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu.
Ker je bila tožnikova tožba vložena priporočeno po pošti po poteku z zakonom določenega roka, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 pravilno zavrglo.
V postopku za izrek ničnosti upravne odločbe se ne ugotavlja dejansko stanje na novo oziroma ponovno. Kršitev materialnega prava ne predstavlja zakonskega razloga za izrek ničnosti pravnomočne odločbe, če taka kršitev ni v izrecni zakonski določbi označena kot razlog za ničnost.
Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo ne more spremeniti dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (ker je spoštoval konkurenčni dogovor, itd.). In obratno - delodajalec bo od delavca, ki ne spoštuje konkurenčne klavzule, lahko zahteval dogovorjeno odškodnino ne glede na to, ali pride do spora o zakonitem prenehanju delovnega razmerja in ne glede na odločitev v takšnem sporu (ter pravici do nadomestila plače).
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - sodna praksa sodišča prve stopnje
Ker je na podlagi 2. alinee 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije pomemben le obstoj neenotne sodne prakse sodišč druge stopnje, odločba sodišča prve stopnje ne more predstavljati podlage za presojo pritožbenega razloga obstoja neenotne sodne prakse.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - odločba sodišča prve stopnje - Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar
Presoja utemeljenosti pritožbe po 32. členu ZDSS-1 se ne nanaša na odločbe sodišč prve stopnje - v tej zadevi na odločbi upravnega sodišča. Neenotna sodna praksa bi bila podana le v primeru, če bi Vrhovno sodišče Republike Slovenije ali sodišča druge stopnje Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar v zvezi z istimi ali podobnimi zdravstvenimi omejitvami kot pri tožnici uporabila drugače ali ga ne bi uporabila, ker bi štela, da je nezakonit ali neustaven. Tega pa pritožba ne zatrjuje, saj izhaja iz tega, da je Samoupravni sporazum nezakonit po tožničini oceni in ne po že opravljeni presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali višjih sodišč v drugih podobnih primerih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Odsotnost direktorja tožene stranke z naroka za glavno obravnavo ni bila opravičena, zato je sodišče pravilno sprejelo sklep, da bo narok opravilo v odsotnosti pravilno in pravočasno vabljene tožene stranke. Ker ravnanje sodišča niti v zvezi z vabili niti v zvezi z obravnavo ni bilo nezakonito, ni podlage za ugotovitev, da toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZDR (1990) člen 61, 61/3, 100, 100/1, 100/1-5.ZZVZZ člen 81, 82.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež
Delavec dokazuje upravičeno odsotnost z dela zaradi bolezni s potrdilom o začasni nezmožnosti za delo, izdanim na podlagi določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
vdovska pokojnina - plačilo dela zneska vdovske pokojnine
Vdovi po pokojnem uživalcu pokojnine na podlagi ZPIZVZ je lahko pravica do vdovske pokojnine priznana samo na podlagi določb ZPIZ-1, saj ZPIZVZ pravice do vdovske pokojnine ne ureja. Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine.
ZDSS-1 člen 31, 31/1-2, 32, 32/3.ZPP člen 41, 41/1.
dopustitev revizije - dovoljenost revizije - spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - kumulacija tožbenih zahtevkov
Spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja ima isto dejansko oziroma pravno podlago kot spor o pravicah iz delovnega razmerja. Ker je revizija vedno dovoljena v sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, je tudi glede pravic iz delovnega razmerja in odškodnine iz 118. člena ZDR, če se uveljavljajo v isti tožbi, revizija vedno dovoljena. Ker revizijo glede na določbo 2. točke 31. člena ZDSS-1 v zvezi s 1. odstavkom 41. člena ZPP dovoljuje zakon, sodišče druge stopnje s sklepom ne bi smelo odločiti, da se revizija ne dopusti.
prenehanje funkcije direktorja - pripojitev - odpravnina
Ker je tožnici funkcija direktorice delniške družbe prenehala zaradi prenehanja delniške družbe v posledici statusno pravne pripojitve k prevzemni družbi, je šlo za prenehanje funkcije po zakonu samem, torej iz utemeljenih razlogov.
ZStk člen 1, 7, 7/1, 7/1-2. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (1994) člen 209.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - mednarodne obveznosti
Zahteva sindikata (delavcev), da se jim izplačuje dodatek, dogovorjen z veljavno kolektivno pogodbo, je legitimna. Če delodajalec takega dodatka delavcem ne izplačuje in spora ni mogoče rešiti sporazumno, na miren način, je legitimna tudi stavka, saj gre za uresničevanje ekonomskih pravic in interesov iz dela. Ne gre za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, temveč za izpolnjevanje obveznosti, sprejetih s kolektivno pogodbo. Do morebitne prekinitve železniškega prometa z Avstrijo ne bi prišlo v prvi vrsti zato, ker delavci niso opravili predpisanega preizkusa znanja, temveč zato, ker jim predlagatelj ni hotel izplačati s kolektivno pogodbo dogovorjenega dodatka.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - prehodne določbe - varstvo pravic delavcev
Ker tožena stranka pred 31.12.2002 ni izvajala postopkov v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, bi morala postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvajati po določbah ZDR, ki je veljal od 1.1.2003 dalje, in ne po starih, prej veljavnih določbah zakona.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo je pravno pomemben končni obseg škode, ne pa zgolj grozeča škoda. Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe oziroma ki ji grozi škoda, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se grozeča škoda zmanjšala, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - stranske terjatve
Tožniki so z eno (isto) tožbo zahtevali plačilo razlike odpravnine. Ker se njihovi zahtevki, ki so sicer iste vrste, opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, gre za subjektivno kumulacijo in formalno sosporništvo. V primeru takšnega sosporništva glede dovoljenosti revizije velja, da se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Revizija zoper obrestni del zahtevka, ki ni glavni zahtevek, in zoper izrek o stroških postopka, ni dovoljena.
ZDR člen 7, 7/2, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 233, 234, 245. ZDR (1990) člen 36f. ZTPDR člen 86. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2001) člen 18, 18/13.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - razmerje stare kolektivne pogodbe in ZDR
Ni mogoče šteti, da gre pri poslovnem razlogu po novem ZDR za povsem drug način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da je ZDR postopek odpovedi in nekatere pravice iz tega razloga določil nekoliko drugače kot prejšnji zakon. Pri priznanju pravic delavcem, ki jim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, praviloma ni mogoče izključiti določb kolektivnih pogodb v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem, ki so bile sprejete še v času veljavnosti ZDR/90. Izključiti je potrebno le tiste določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR oziroma določajo manj pravic kot zakon.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo sindikalnega zaupnika - soglasje sindikata - število sindikalnih zaupnikov
Ker sindikat ni dal soglasja za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi obstajal kateri od primerov, ko se pogodba o zaposlitvi sindikalnemu zaupniku lahko odpove brez soglasja sindikata, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi (tudi če je sicer obstajal utemeljen poslovni razlog) nezakonita. Število sindikalnih zaupnikov, ki je bilo dogovorjeno med sindikatom in delodajalcem, se lahko spremeni, vendar le, če pride do novega sporazuma, ki lahko velja le za naprej (kolikor ni sporazumno drugače dogovorjeno). Tudi odpoved pogodbe med sindikatom in delodajalcem ima lahko učinke le za naprej in ne more vplivati na položaj že izvoljenih sindikalnih zaupnikov.
poslovodja gospodarske družbe - delovno razmerje - zavarovanje za primer brezposelnosti - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra
Dejstvo, da je nekdo v delovnem razmerju za nedoločen čas kot poslovodja gospodarske družbe, ga pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti ne more postavljati v drugačen položaj kot druge zaposlene.