dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do zagovornika - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno izvesti vseh sicer relevantnih dokazov, če je iz že izvedenih dokazov ocenilo, da je stvar zrela za razsojo, predlagani novi dokazi pa ne bi mogli vplivati na njegovo odločitev.
Kljub temu, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje izpovedoval o duševnih bolečinah zaradi skaženosti zaradi postoperativne brazgotine, takšne njegove navedbe niso bile objektivizirane z ugotovitvami izvedenca medicinske stroke. Prav tako pa v zvezi s tem ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi takšna ugotovitev sodišča nasprotovala podanemu izvedenskemu mnenju.
Sklicevanje sklepa o podaljšanju pripora na izkazanost utemeljenega suma bodisi v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave ali v pravnomočni obtožnici je za obrazložitev takšnega sklepa povsem zadostno, saj je obstoj utemeljenega suma z enim ali drugim procesnim aktom ugotovljen. Sodišče mora v teh fazah postopka le preizkusiti, ali so še podani razlogi za pripor.
Pojav obsojenca na oškodovančevem dvorišču s pištolo, ob izrečenih besedah oškodovancu, da naj se "mirka" on in pes, predstavlja ravnanje, zaradi katerega se je oškodovanec utemeljeno počutil ogroženega.
razmerja staršev in otrok - preživniljanje polnoletnega otroka redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
Samo zaradi ponovnega vpisa v drugi letnik še ni mogoče šteti, da ni šlo za redno šolanje. Pomemben je tudi vzrok ponovnega vpisa. V sodni praksi revizijskega sodišča je že v več odločbah prišlo do presoje o izpolnitvi pravnega standarda rednega šolanja kljub ponovnemu vpisu v isti letnik, kadar so za zastoj obstojali upravičeni razlogi.
Nevzdržne razmere doma in odselitev od doma so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo izpolnjevanje študijskih obveznosti, zato je iz upravičenega razloga prišlo do zastoja in nato tožnikovega ponovnega vpisa v drugi letnik.
azil - podaljšanje omejitve gibanja - sum zavajanja
Po presoji pritožbenega sodišča, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki pritrjuje toženi stranki, so bili razlogi za omejitev gibanja tožniku že ugotovljeni in obrazloženi v sklepu tožene stranke z dne 24.7.2007. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, kar izhaja iz sodnih spisov, da je tožnik zoper ta sklep vložil tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo s sodbo (opr. št. U 1533/2007 z dne 3.8.2007), to sodbo pa je s svojo sodbo (opr. št. I Up 542/2007 z dne 20.8.2007) potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da obe sodbi v celoti pritrjujeta ugotovitvam tožene stranke, da dejansko obstaja sum, da tožnik zavaja in zlorablja azilni postopek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23936
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 234b, 234b/1.ZIS člen 7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - organiziranje denarnih verig - zakonski znaki kaznivega dejanja - pomoč pri organiziranju denarnih verig - kraj storitve kaznivega dejanja
Po določbi prvega odstavka 234.b člena je kazniv tisti storilec, ki organizira, sodeluje ali pomaga pri organizaciji take igre ali dejavnosti, to je denarne verige. Za drugi dve izvršitveni obliki ni nujno, da mora storilec neposredno sodelovati ali pomagati ustanovitelju ali (začetnemu) organizatorju igre, ampak zadošča, da s svojim aktivnim ravnanjem odločilno prispeva k nadaljnjemu odvijanju (razširjanju) take igre ali dejavnosti. Samo navadni soigralci niso kaznivi. Pridobivanje udeležencev v denarno verigo na območju naše države je prepovedano, ne glede na to v kateri državi je sedež organizacije, ki vodi denarno verigo, in ne glede na to ali je v tej državi organiziranje denarnih verig dovoljeno ali ne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojnost izvršilnega sodišča - načrtovana sprememba bivališča dolžnika
Krajevna pristojnost izvršilnega sodišča načeloma predstavlja izključno pristojnost in je že zato delegacija v izvršilnem postopku mogoča le v izjemnih primerih. Zgolj možnost, da se bo dolžnica preselila, zato ne predstavlja razloga za delegacijo.
denacionalizacija - nadomestno zemljišče ali odškodnina - nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa
Glede na izrecno določbo 11. odstavka 27. člena ZDen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni zavezanec za vračilo zemljišč kot nadomestnih zemljišč v primerih iz 3. točke 19. člena ZDen, ko je nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
denacionalizacija - prekluzivni rok - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine
Enoletni rok iz 26. člena novele ZDen-B se je iztekel 7.11.1999, zato je predlagateljica z dne 30.11.1999 vloženo zahtevo za plačilo odškodnine po noveliranem 26. členu ZDen zamudila materialnopravni prekluzivni rok.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zlorabe postopka
Če prosilec za azil ne predloži nobenih listin, s katerimi tujec po določbi Zakona o tujcih - 75. člen dokazuje istovetnost in zato identitete prosilca ni mogoče ugotoviti, je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena Zakona o azilu.
SZ člen 20, 117, 123.ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 371. ZPPčlen 196, 377, 378.
razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom - čas vložitve tožbe - zastaranje terjatve - splošni zastaralni rok - uveljavljanje zastaranja - enotno in nujno sosporništvo - dovoljenost revizije - sklenitev najemne pogodbe
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka uveljavljala zastaranje (ne pa prekluzije), je treba presoditi njene tovrstne trditve z vidika, ali je v njih vsaj omenjen ali nakazan, bodisi izrecno bodisi opisno, zastaralni rok za vložitev tožbe oziroma ali obstaja kakšna povezava z morebitnimi predhodnimi argumenti v zvezi zastaranja. Če sta tožena dva enotna in nujna sospornika je dovolj, da ugovarja zastaranje le eden od njiju.
denacionalizacija - dvojno državljanstvo - uporaba določb Zakona o državljanstvu FLRJ
Pridobitev avstrijskega državljanstva med 28.8.1945 in 4.12.1948 ni povzročila samodejne izgube državljanstva FLRJ. Za dvojne državljane nemške narodnosti je zato veljala novela ZDrž z dne 4.12.1948 enako kot za druge državljane nemške narodnosti.
ZDen člen 2, 2/2, 6, 6/2, 19, 32, 42, 42/3, 61, 62.ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč jo lahko pristojni organ določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta oziroma je lahko v določenih primerih (tako kot v obravnavanem primeru grajenega javnega dobra) celo izključena. Tudi odškodnina v višini tržne vrednosti ni dopustna oblika denacionalizacije. Denacionalizacija je sicer proces, ki ima namen poprave krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja, vendar v skladu z narodno-gospodarskimi zmožnostmi in po postopku in na način ter v obliki, ki jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. ZDen namreč ne temelji na institutih civilnega prava, zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava. Tako se tudi oblike, višina, način in izračun odškodnine v denarju ali v vrednostnih papirjih v postopkih denacionalizacije ugotavljajo in določajo po točno določenih pravilih, določenih v ZDen in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih ter v skladu z uveljavljeno sodno prakso.
Pred obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe mora sodišče opraviti preizkus popolnosti in razumljivosti tožbe oziroma preizkus procesnih predpostavk.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2, 35/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - nelojalno ravnanje - bivanje v tujini - vzrok selitve
Pregrešitev zoper državljanske dolžnosti je zgolj dodatni opis, ki lahko pomaga opredeliti vsebino nelojalnega ravnanja, ne pa tudi samostojna predpostavka za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž.