razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - kršitev predkupne pravice - sodni depozit - polog kupnine ali garancije za plačilo kupnine - ustreznost garancije - polica o življenjskem zavarovanju - pogodba o vezavi sredstev - rok za polog ali garancijo
Polica o življenjskem zavarovanju in pogodba o vezavi sredstev sama po sebi nista ustrezni garanciji.
Pri izpodbijanju prodajne pogodbe za stanovanje zaradi kršitve predkupne pravice je potrebno položiti pri sodišču znesek zapadlega dela kupnine ali ustrezno garancijo za plačilo kupnine v roku za vložitev tožbe. Kasnejši polog ali predložitev garancije sta prepozna in s tem neupoštevna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Od t.i. objektivne nepristranskosti sodišča je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se prav tako domneva. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
denacionalizacija - dvojno državljanstvo - uporaba določb Zakona o državljanstvu FLRJ
Pridobitev avstrijskega državljanstva med 28.8.1945 in 4.12.1948 ni povzročila samodejne izgube državljanstva FLRJ. Za dvojne državljane nemške narodnosti je zato veljala novela ZDrž z dne 4.12.1948 enako kot za druge državljane nemške narodnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - začetek teka roka - vročanje - vročitev obdolžencu
Določba tretjega odstavka 421. člena ZKP je specialna določba, ki ne dovoljuje uporabe splošne določbe o vročanju pisem po četrtem odstavku 120. člena ZKP.
pripor - odreditev pripora - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost - odločitev sodišča o pritožbi - nasprotje med izrekom in razlogi - vpliv na zakonitost
Če senat sodišča prve stopnje ugotovi, da je podan le eden od pripornih razlogov, ki jih navaja sklep o odreditvi pripora, bo ob delni ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep o odreditvi pripora spremenil tako, da bo zoper osumljenca pripor odredil le iz tega pripornega razloga.
dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do zagovornika - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno izvesti vseh sicer relevantnih dokazov, če je iz že izvedenih dokazov ocenilo, da je stvar zrela za razsojo, predlagani novi dokazi pa ne bi mogli vplivati na njegovo odločitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23892
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 96.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi, če je oškodovancu škoda poravnana
Če je oškodovancu zavarovalnica vso škodo povrnila, je odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v takšnem primeru opredeljen kot dolžnost plačila državi, saj obsojenec ne more ostati obogaten.
denacionalizacija - oblike vračanja - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - parkirišče - sredstva v premoženju pravne osebe - zavarovanje zahtevka
Opustitev zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka z začasno odredbo bodisi po ZDen (68. člen) ali po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) ima za posledico, da podjetje v preoblikovanje vključi tudi stvari, na katere se nanaša denacionalizacijski zahtevek in da vrnitev v naravi ni mogoča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23904
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 325, 325/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija
Opis kaznivega dejanja, v katerem je navedeno, da je obdolženec vozil s preveliko hitrostjo, glede na ovire, ki bi jih bil dolžan pričakovati in na način, da vozila ni imel ves čas v oblasti ter da je neustrezno reagiral na pešca, ki je prečkal cestišče, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 325. členu KZ, saj iz opisa izhaja, da je bila obdolženčeva vožnja neprilagojena in da je ravno zaradi vožnje v nasprotju z navedenima cestnoprometnima predpisoma z vozilom trčil v pešca in mu prizadejal hudo telesno poškodbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da vsebina izvedenih dokazov ne potrjuje očitka obsojencu, da je že pred sklenitvijo vseh spornih poslov načrtoval, da izposojenih zneskov ne bo vrnil, predstavljajo nedopustno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
denacionalizacija - obnova postopka - drugačna pravna razlaga določb zakona
Drugačna pravna razlaga in drugačna uporaba predpisa (s strani Ustavnega sodišča RS) ni obnovitveni razlog in tudi ne predstavlja drugače rešeno predhodno vprašanje.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - vabljenje stranke na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Na tretjo obravnavo, na kateri je sodišče zaslišalo drugo stranko, izvajalo dokaze in zadevo zaključilo, tožnik (ki ni imel pooblaščenca) ni bil vabljen. Šlo je za nezakonito postopanje sodišča, s čimer je bila v tožnikovo škodo kršena enakopravnost strank in pravica do izjave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23900
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 27, 29, 29/1, 181, 181/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - meje kazenske odgovornosti in kaznivosti udeležencev - spolno nasilje
Pomagač je kazensko odgovoren le v mejah svojega naklepa, ki je obstajal v času storitve kaznivega dejanja in ki obsega zavest in voljo (pomagača) glede lastnega prispevka v sklopu tujega kaznivega dejanja. Vnaprejšnji dogovor med storilcem in pomagačem o združitvi moči za storitev kaznivega dejanja je sicer možen, ni pa nujna sestavina krivdnega odnosa pomagača.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločitve o tožbenem zahtevku - zavrženje revizije
Revident ima lahko pravni interes za revizijsko izpodbijanje pravnomočne sodbe pritožbenega sodišča le glede tistega dela, ki predstavlja njegov neuspeh v pravdi. To konkretno pomeni, da je dovoljenost revizije po kriterijih iz drugega odstavka 367. člena ZPP odvisna od vrednosti zavrnilnega dela pravnomočne končne sodbe.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevka - najemnina in stanovanjski stroški - zavrženje revizije
Tožeča stranka od tožene stranke terja najemnino za poslovni prostor, najemnino za stanovanje, plačilo obratovalnih stroškov in plačilo iz naslova vlaganj v gostinski lokal. Ker imajo zahtevki, ki jih uveljavlja tožeča stranka, različno dejansko in pravno podlago in se torej revizijska vrednost določa od vrednosti vsakega posameznega zahtevka, z revizijo izpodbijani del tožbenih zahtevkov pa v nobenem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/3, 181, 181/2, 367, 367/2, 377, 379, 379/1, 384, 384/4. ZUDE člen 5, 5/1.ZZZDR člen 51, 52, 54, 58, 59, 60, 61.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - skupni prihranki - denar - ugotovitvena tožba - pravni interes - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga zahtevkov - vrednost spornega predmeta v dinarjih - denominacija - zavrženje revizije
Kljub enaki pravni podlagi se zahtevka opirata na toliko različno dejansko podlago, da ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP.
Stališče nižjih sodišč, da v sporu o določitvi deležev na skupnem premoženju ni mogoče zahtevati ugotovitve deleža na gotovinskem znesku kot potrošni generični stvari, je napačno, saj negira sam pojem skupnega premoženja, ki obsega tudi prihranke zakoncev. V tej pravdi ne gre za ugotavljanje oziroma vprašanje (so)lastninske pravice na denarju kot generični stvari, kot to menita nižji sodišči, temveč za ugotavljanje obsega in deležev na skupnem premoženju. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato po oceni revizijskega sodišča mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka. Takšno stališče je v skladu s siceršnjo ustaljeno sodno prakso v zvezi z zahtevki iz naslova skupnega premoženja, v skladu s katero so dajatveni zahtevki oziroma zahtevki, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku, izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.