Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče škode. Ker je tožeča stranka že s tožbo z dne 28.4.1993 zahtevala povrnitev škode zaradi izgube na zaslužku od 12.4.1991 do 14.5.1992, torej za obdobje neposredno po škodnem dogodku, je bilo s tem pretrgano zastaranje za vse nadaljnje istovrstne terjatve, ki jih je tožeča stranka uveljavljala s pripravljalno vlogo z dne 11.1.2001, to je preden je začelo znova teči zastaranje terjatve za odškodninsko terjatev, ki obsega čas do 14.5.1992.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS19403
ZPP člen 76, 100.ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - pooblastilo - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazno breme
V trenutku vložitve tožbe je bila tožnica že mrtva. Ker kot fizična oseba v tem času ni več obstajala, v nobenem trenutku ni mogla biti stranka. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrglo tožbo. 100. člen ZPP se lahko uporabi le, če je bila v času pooblastiteljevega življenja vsaj vložena tožba.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška nacionalna pripadnost - lojalnost
Glede na 1. odstavek 9. člena ZDen so fizične osebe lahko denacionalizacijski upravičenci, če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani, in če jim je bilo po 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. 1. odstavek 9. člena ZDen navaja dve predpostavki za pridobitev pravice do denacionalizacije: državljanstvo v času podržavljenja in še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9.5.1945. Če manjka katerakoli od teh dveh predpostavk, potem vlagatelj vloge za denacionalizacijo ni denacionalizacijski upravičenec. Za ugotovitev državljanstva v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen je torej potrebno ugotoviti, ali je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Priznanje pa že po jezikovni razlagi pomeni potrditev nekega obstoječega dejstva ali pravnega razmerja.
Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode. Analiza konkretnega primera, ki temelji na kriteriju predvidljivosti negativne posledice ravnanja osebe, iz katere sfere izvira škodni dogodek, pokaže, da je bila tožena stranka kot upravnik objektivno sposobna predvideti, da lahko njeno ravnanje povzroči škodljive posledice. Zavedati se je morala in mogla, da stopnišče v večstanovanjski hiši vsakodnevno uporabljajo številni ljudje (lastniki stanovanj, stanovalci in drugi) in da opustitev dolžnega ravnanja vzdrževanja stopnišča lahko pripelje do poškodbe tretjih oseb, ki niso pogodbene stranke pogodbe o upravljanju.
zahteva za odpravo pravnomočne odločbe na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS
V tem primeru niso izpolnjene temeljne predpostavke (odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil), da bi se revidentova zahteva obravnavala po 46. členu ZUstS.
ZDavP člen 44, 96, 96/2, 97, 97/5.ZUS-1 člen 83, 85, 86, 92.
uvedba prisilne izterjave dolga - zastaranje
V postopku izvršbe ni možno ugovarjati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje, saj je bil davek odmerjen v 5-letnem roku, izvršba pa tudi uvedena v roku 10 let.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v pristranskost sodišča - več sporov strank pred istim sodiščem
Dejstva, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je tožnik stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga".
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do povrnitve škode - škoda, nastala zaradi zaplembe avtomobila
Delovanje organov oblasti v okviru pristojnosti, opravljeno brez napake, ne more biti podlaga za pravico do povrnitve škode, tudi če je bila s takim ravnanjem komu povzročena škoda.
revizija – dovoljenost – odpravljen akt tožene stranke – pravni interes tožene stranke
Če je s prvostopenjsko sodbo upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, zoper tako sodbo revizija ni dopustna in jo mora revizijsko sodišče zavreči, saj upravni organ za revizijo nima pravnega interesa.
Vpis društva v register društev (ali v drug register) je konstitutivne narave za pridobitev lastnosti civilnopravne osebe, zato je možno dokazovati pravno nasledstvo le z ustreznimi vpisi. Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar pa samo dejstvo, ki je sporno, opredeljuje, s katerimi dokazili ga je mogoče dokazati. Podpis notarske izjave, ki ga overi notar in na katerega se sklicuje tožeča stranka, je le potrditev, da so določene osebe podpisale listino, ne pa tudi, da je to, kar so izjavili, resnično. Prav tako tudi pravnega nasledstva za pravne osebe, ki morajo biti vpisane v določen register, ni mogoče dokazovati s pričami. Podlaga za odločanje v obravnavani zadevi so bile torej listine, ki so bile pridobljene v upravnem postopku in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na tej podlagi ni mogoče sprejeti sklepa, da je tožeča stranka pravni naslednik.
denacionalizacija - hrvaški državljan - otroci slovenski državljani
Ker ob času odločanja prvostopnega organa ni obstajala vzajemnost z Republiko Hrvaško, mati tožnic, ki je bila hrvaška državljanka, ni upravičenka do denacionalizacije. Upravičenki (nadomestni) tudi nista njeni hčerki, Slovenki in slovenski državljanki, saj je treba tudi pri določitvi nadomestnega upravičenca upoštevati temeljno pravilo iz 3. odstavka 9. člena ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - več sporov iste stranke pred sodiščem
Dejstva, da se pred sodiščem vodi več različnih postopkov, v katerih je stranka vložnik predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/1, 86/4.
procesna - zavrženje revizije, ki jo vloži stranka sama - omejena postulacijska sposobnost - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Ker je revidentka vložila revizijo sama in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizija ni dovoljena (3. odstavek 83. člena ZUS-1). Zato je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/3, 181, 181/2, 367, 367/2, 377, 379, 379/1, 384, 384/4. ZUDE člen 5, 5/1.ZZZDR člen 51, 52, 54, 58, 59, 60, 61.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - skupni prihranki - denar - ugotovitvena tožba - pravni interes - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga zahtevkov - vrednost spornega predmeta v dinarjih - denominacija - zavrženje revizije
Kljub enaki pravni podlagi se zahtevka opirata na toliko različno dejansko podlago, da ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP.
Stališče nižjih sodišč, da v sporu o določitvi deležev na skupnem premoženju ni mogoče zahtevati ugotovitve deleža na gotovinskem znesku kot potrošni generični stvari, je napačno, saj negira sam pojem skupnega premoženja, ki obsega tudi prihranke zakoncev. V tej pravdi ne gre za ugotavljanje oziroma vprašanje (so)lastninske pravice na denarju kot generični stvari, kot to menita nižji sodišči, temveč za ugotavljanje obsega in deležev na skupnem premoženju. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato po oceni revizijskega sodišča mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka. Takšno stališče je v skladu s siceršnjo ustaljeno sodno prakso v zvezi z zahtevki iz naslova skupnega premoženja, v skladu s katero so dajatveni zahtevki oziroma zahtevki, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku, izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.
izostanek tožeče stranke z naroka - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker za vabila za naroke na glavno obravnavo ZPP ne določa nobene izjeme od pravila, da se pisanja vročajo pooblaščencu stranke, je povsem pravilen sklep sodišča prve stopnje, ko pravi, da tožnik ni izkoristil možnosti, da bi po tem, ko bi ga na glavni obravnavi sodišče opozorilo na nesklepčnost, tožbene navedbe ustrezno dopolnil ali popravil. Ker njegova odvetnica ni prišla na glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje pač ni moglo poučiti o nesklepčnosti tožbe. Če je treba tožniku omogočiti, da svoje navedbe prilagodi pravnim stališčem sodišča, potem mora to toliko bolj sam omogočiti sodišču, da to stori - najmanj tako, da se odzove vabilu na glavno obravnavo. Kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
Ker v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, tožnikova pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.