KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS19411
PES člen 5, 56, 58, 234.URS člen 67, 123.ZMatD člen 2.
prosti pretok kapitala - promet z nepremičninami - soglasje po Zakonu o obrambi - javna varnost - obramba - uporaba določb PES
V zvezi s prostim pretokom kapitala se je razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Če so po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ne predloži v predhodno odločitev (3. odstavek 234. člena PES). Promet z nepremičninami je pojavna oblika prostega pretoka kapitala. Za prosti pretok kapitala se uporabljajo člen 56 in naslednji PES. V takšnem primeru ne velja načelo subsidiarnosti (člen 5, odst. 2 PES). Po ustaljeni in dolgoletni sodni praksi SES se na prosti pretok kapitala in ostale temeljne prostosti (svoboščine) lahko sklicujejo tudi osebe civilnega prava, ne le države. Nekatere omejitve prostega pretoka kapitala, ki jih določajo predpisi držav članic, so vseeno dovoljenje (člen 58, odst. 1 b) PES). Med razlogi, ki opravičujejo omejitev prostega pretoka kapitala, je tudi javna varnost (člen 58, odst. 1 b) PES). Pojem javne varnosti vključuje tudi zunanjo varnost države članice. Omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javne varnosti so torej načeloma dopustne. Ne smejo pa biti niti nesorazmerne, niti povzročiti neutemeljenega razlikovanja ali prikrite omejitve prostega pretoka kapitala. Omejitve so dovoljene, če bi enaka obravnava pripadnikov držav članic pripeljala do stvarnih, konkretnih in težkih nevarnosti za vojaške koristi prizadete države članice.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti - zahteva za razvezo zakonske zveze ni vložena - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca
Določba prvega odstavka 81.a člena ZZZDR se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Za zakonca, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem še obstaja pogoj za preživljanje, to pomeni, da mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru pravico do preživljanja izgubi.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/1, 86/4.
procesna - zavrženje revizije, ki jo vloži stranka sama - omejena postulacijska sposobnost - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Ker je revidentka vložila revizijo sama in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizija ni dovoljena (3. odstavek 83. člena ZUS-1). Zato je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo.
denacionalizacija - hrvaški državljan - otroci slovenski državljani
Ker ob času odločanja prvostopnega organa ni obstajala vzajemnost z Republiko Hrvaško, mati tožnic, ki je bila hrvaška državljanka, ni upravičenka do denacionalizacije. Upravičenki (nadomestni) tudi nista njeni hčerki, Slovenki in slovenski državljanki, saj je treba tudi pri določitvi nadomestnega upravičenca upoštevati temeljno pravilo iz 3. odstavka 9. člena ZDen.
Vpis društva v register društev (ali v drug register) je konstitutivne narave za pridobitev lastnosti civilnopravne osebe, zato je možno dokazovati pravno nasledstvo le z ustreznimi vpisi. Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar pa samo dejstvo, ki je sporno, opredeljuje, s katerimi dokazili ga je mogoče dokazati. Podpis notarske izjave, ki ga overi notar in na katerega se sklicuje tožeča stranka, je le potrditev, da so določene osebe podpisale listino, ne pa tudi, da je to, kar so izjavili, resnično. Prav tako tudi pravnega nasledstva za pravne osebe, ki morajo biti vpisane v določen register, ni mogoče dokazovati s pričami. Podlaga za odločanje v obravnavani zadevi so bile torej listine, ki so bile pridobljene v upravnem postopku in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na tej podlagi ni mogoče sprejeti sklepa, da je tožeča stranka pravni naslednik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v pristranskost sodišča - več sporov strank pred istim sodiščem
Dejstva, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je tožnik stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS19403
ZPP člen 76, 100.ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - pooblastilo - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazno breme
V trenutku vložitve tožbe je bila tožnica že mrtva. Ker kot fizična oseba v tem času ni več obstajala, v nobenem trenutku ni mogla biti stranka. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrglo tožbo. 100. člen ZPP se lahko uporabi le, če je bila v času pooblastiteljevega življenja vsaj vložena tožba.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška nacionalna pripadnost - lojalnost
Glede na 1. odstavek 9. člena ZDen so fizične osebe lahko denacionalizacijski upravičenci, če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani, in če jim je bilo po 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. 1. odstavek 9. člena ZDen navaja dve predpostavki za pridobitev pravice do denacionalizacije: državljanstvo v času podržavljenja in še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9.5.1945. Če manjka katerakoli od teh dveh predpostavk, potem vlagatelj vloge za denacionalizacijo ni denacionalizacijski upravičenec. Za ugotovitev državljanstva v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen je torej potrebno ugotoviti, ali je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Priznanje pa že po jezikovni razlagi pomeni potrditev nekega obstoječega dejstva ali pravnega razmerja.
Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode. Analiza konkretnega primera, ki temelji na kriteriju predvidljivosti negativne posledice ravnanja osebe, iz katere sfere izvira škodni dogodek, pokaže, da je bila tožena stranka kot upravnik objektivno sposobna predvideti, da lahko njeno ravnanje povzroči škodljive posledice. Zavedati se je morala in mogla, da stopnišče v večstanovanjski hiši vsakodnevno uporabljajo številni ljudje (lastniki stanovanj, stanovalci in drugi) in da opustitev dolžnega ravnanja vzdrževanja stopnišča lahko pripelje do poškodbe tretjih oseb, ki niso pogodbene stranke pogodbe o upravljanju.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do povrnitve škode - škoda, nastala zaradi zaplembe avtomobila
Delovanje organov oblasti v okviru pristojnosti, opravljeno brez napake, ne more biti podlaga za pravico do povrnitve škode, tudi če je bila s takim ravnanjem komu povzročena škoda.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41.ZPP člen 249, 249/1.
nagrada za izvedensko delo - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - pravica do povrnitve stroškov
Nagrada za izvedensko delo predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize, a ne predstavlja neposredno same ekspertize, pa je treba uvrstiti med "materialne stroške" - kar hkrati pomeni, da se nagrada ne more nanašati na tovrstna opravila, temveč izključno na izdelavo samega izvida in mnenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Delegacija krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP je namenjena bolj smotrni izvedbi postopka, ki narekuje odstop od siceršnjih pravil ZPP o krajevni pristojnosti, ter zasledovanju nekaterih drugih tehtnih razlogov. Neposredno zagotavljanje pravilnega sojenja mednje ne sodi.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – postranske terjatve – zamudne obresti
Kot vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe se po 39. členu ZPP vzame le vrednost spornega predmeta zahtevka na ugotovitev neobstoja terjatve iz naslova glavnice.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41086
ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike Slovenije
Relevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije.
Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to svojo terjatev uveljavljal tudi v njeni tolarski protivrednosti. Vztrajanje pri plačilu v tuji valuti, s tem pa odrekanje pravice upniku pristne valutne terjatve, da zahteva plačilo v tolarjih pred slovenskim sodiščem, bi namreč nedopustno zanikalo status tolarja kot tedanjega zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je v uvodoma navedenem gospodarskem sporu enkrat že zavrnilo predlagateljev predlog po 67. členu ZPP. Ker v obravnavanem predlogu predlagatelj ne navaja novih oziroma vsebinsko drugačnih razlogov kot v svojem prejšnjem predlogu, ga je Vrhovno sodišče kot nedovoljenega zavrglo (z analogno uporabo 2. odstavka 319. člena ZPP).
razlogi za revizijo - prikrito (posredno) izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Pri tem, ko je revidentka skušala dati dopisu drugačno vsebino, gre za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini dopisa, in med samim tem dopisom.
Za predlagano sredstvo izvršbe je po navedenih določbah krajevno pristojno sodišče dolžnikovega sedeža. Ta sodi v sodni okraj Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, ne pa v sodni okraj predlagajočega sodišča (Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici), kot je po očitni pomoti menilo odstopajoče sodišče. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
ZDSve člen 10.ZVDZ člen 4, 105.ZUS-1 člen 36, 36/1-1.
volitve državnega sveta - pravočasnost pritožbe
Pri volitvah državnega sveta veljajo za varstvo volilne pravice določbe ZVDZ. To pomeni, da rok za pritožbo teče ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, vloge, vezane na rok, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih.