denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška nacionalna pripadnost - lojalnost
Glede na 1. odstavek 9. člena ZDen so fizične osebe lahko denacionalizacijski upravičenci, če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani, in če jim je bilo po 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. 1. odstavek 9. člena ZDen navaja dve predpostavki za pridobitev pravice do denacionalizacije: državljanstvo v času podržavljenja in še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9.5.1945. Če manjka katerakoli od teh dveh predpostavk, potem vlagatelj vloge za denacionalizacijo ni denacionalizacijski upravičenec. Za ugotovitev državljanstva v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen je torej potrebno ugotoviti, ali je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Priznanje pa že po jezikovni razlagi pomeni potrditev nekega obstoječega dejstva ali pravnega razmerja.
zahteva za odpravo pravnomočne odločbe na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS
V tem primeru niso izpolnjene temeljne predpostavke (odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil), da bi se revidentova zahteva obravnavala po 46. členu ZUstS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v pristranskost sodišča - več sporov strank pred istim sodiščem
Dejstva, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je tožnik stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga".
Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, kar pomeni, da mora imeti tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti. Domnevo nelojalnosti lahko izpodbije tako, da se sklicuje, da je njej bližja oseba ravnala tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. V poštev pride ravnanje osebe, ki je skrbela za mladoletno osebo, praviloma torej starši. Zatrjuje lahko tudi kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevo nelojalnosti. Mladoletnost sama po sebi ne zadošča.
revizija – dovoljenost – odpravljen akt tožene stranke – pravni interes tožene stranke
Če je s prvostopenjsko sodbo upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, zoper tako sodbo revizija ni dopustna in jo mora revizijsko sodišče zavreči, saj upravni organ za revizijo nima pravnega interesa.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče škode. Ker je tožeča stranka že s tožbo z dne 28.4.1993 zahtevala povrnitev škode zaradi izgube na zaslužku od 12.4.1991 do 14.5.1992, torej za obdobje neposredno po škodnem dogodku, je bilo s tem pretrgano zastaranje za vse nadaljnje istovrstne terjatve, ki jih je tožeča stranka uveljavljala s pripravljalno vlogo z dne 11.1.2001, to je preden je začelo znova teči zastaranje terjatve za odškodninsko terjatev, ki obsega čas do 14.5.1992.
Upravni organ mora presoditi vsa dejstva ugotovljena v postopku in navesti razloge za presojo le-teh. Če tako ne ravna, je kršeno načelo presoje dokazov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Delegacija krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP je namenjena bolj smotrni izvedbi postopka, ki narekuje odstop od siceršnjih pravil ZPP o krajevni pristojnosti, ter zasledovanju nekaterih drugih tehtnih razlogov. Neposredno zagotavljanje pravilnega sojenja mednje ne sodi.
ZDSve člen 10.ZVDZ člen 4, 105.ZUS-1 člen 36, 36/1-1.
volitve državnega sveta - pravočasnost pritožbe
Pri volitvah državnega sveta veljajo za varstvo volilne pravice določbe ZVDZ. To pomeni, da rok za pritožbo teče ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, vloge, vezane na rok, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba ustavnega sodišča
Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila pri odločanju o ugotovitvi državljanstva uporabljena določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41086
ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike Slovenije
Relevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije.
Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to svojo terjatev uveljavljal tudi v njeni tolarski protivrednosti. Vztrajanje pri plačilu v tuji valuti, s tem pa odrekanje pravice upniku pristne valutne terjatve, da zahteva plačilo v tolarjih pred slovenskim sodiščem, bi namreč nedopustno zanikalo status tolarja kot tedanjega zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Vrhovno sodišče je s strani četrte toženke predlagano delegacijo pristojnosti zavrnilo s sklepom, opr. št. III R 12/2007-2 z dne 28.6.2007. Dne 21.9.2007 pa je drugi toženec (v nadaljnjem besedilu tudi "predlagatelj") predložil vlogo, ki je domala v celoti dobeseden prepis zgoraj navedene vloge četrte toženke; nekaj dodatnih vrivkov pa po vsebini prav v ničemer ne odstopa od prepisanega. Stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje se od vložitve predloga četrte toženke ni spremenilo, zato Vrhovno sodišče (mutatis mutandis) podaja isto obrazložitev, kot jo je podalo v svojem sklepu, s katerim je zavrnilo že predlog četrte toženke.
razlogi za revizijo - prikrito (posredno) izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Pri tem, ko je revidentka skušala dati dopisu drugačno vsebino, gre za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini dopisa, in med samim tem dopisom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je v uvodoma navedenem gospodarskem sporu enkrat že zavrnilo predlagateljev predlog po 67. členu ZPP. Ker v obravnavanem predlogu predlagatelj ne navaja novih oziroma vsebinsko drugačnih razlogov kot v svojem prejšnjem predlogu, ga je Vrhovno sodišče kot nedovoljenega zavrglo (z analogno uporabo 2. odstavka 319. člena ZPP).