Za predlagano sredstvo izvršbe je po navedenih določbah krajevno pristojno sodišče dolžnikovega sedeža. Ta sodi v sodni okraj Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, ne pa v sodni okraj predlagajočega sodišča (Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici), kot je po očitni pomoti menilo odstopajoče sodišče. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Delegacija krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP je namenjena bolj smotrni izvedbi postopka, ki narekuje odstop od siceršnjih pravil ZPP o krajevni pristojnosti, ter zasledovanju nekaterih drugih tehtnih razlogov. Neposredno zagotavljanje pravilnega sojenja mednje ne sodi.
ZKP člen 357, 357/1-4.KZ člen 1, 3, 3/2, 111, 111/1-5, 112, 112/6, 183, 183/4.URS člen 28, 28/2.
načelo zakonitosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje - spolni napad na otroka
Določbe o zastaranju kazenskega pregona so materialnopravne narave, zato zanje velja prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona. Kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in ki je določal krajše zastaralne roke kot pozneje sprejeti zakon, v katerem so bili ti roki podaljšani, je za storilca milejši.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je mogoče storiti le z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih, ne pa npr. z izražanjem v pogojnem naklonu ("naj bi" itd.).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1, 31/2, 59, 59/5.ZPP člen 105, 105b, 108, 141, 141/3.
volitve predsednika republike - sestava volilnega odbora za izvedbo volitev - popolnost vloge
Ker tožeča stranka tožbe, glede na to, da se na podlagi tretjega odstavka 141. člena ZPP šteje, da je poziv za njeno dopolnitev prejela 23.10.2007, ni dopolnila v roku, določenim z navedenim pozivom sodišča, in je ni bilo mogoče obravnavati, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
URS člen 30, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1.ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 542, 542/1-3.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo za povrnitev škode skladno s prvim odstavkom 540. člena ZKP zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti tako v primeru, ko v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno, kot tudi v primeru zavlačevanja predhodnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in tožbo v upravnem sporu zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23861
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 299, 299/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prestrašenost v družini
Pri kaznivem dejanju nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ storilec v javnosti ali družini povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašenost. Kadar gre za ravnanje storilca proti enemu ali več družinskih članov, ki je običajno storjeno v zasebnih prostorih, ni potrebno, da bi za to izvedela javnost ali druge osebe, pač pa se navedene posledice lahko pokažejo pri storilčevi družini.
dovoljenost revizije - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z revizijo izpodbijani del tožbenega zahtevka, upoštevajoč znižanje odškodnine na pritožbeni stopnji, znaša za tožnico 2.086,46 EUR, za tožnika pa 834,58 EUR.
Ker revizijska vrednost ne v prvem ne v drugem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.
ZKP člen 16, 19, 354, 354/2, 371, 371/1-7, 371/1-9.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe - pravna opredelitev dejanja - uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja - načelo akuzatornosti - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - navidezni stek - kršitev v korist obdolženca
Sodišče ne prekorači obtožbe, temveč kvečjemu krši kazenski zakon, če opisa dejanja ne spreminja in dejanje opredeli v nasprotju z opisom ali dejanje pravno opredeli po strožjem zakonu, pa takšna opredelitev ustreza opisanemu dejanskemu stanju. Če pa bi sodišče poseglo v dejanski opis in obdolženca spoznalo za krivega dejanja, za katerega sploh ni bil obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od tistega, ki ga je očitala obtožba, bi s tem prekoračilo obtožbo.
denacionalizacija - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo
Obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo določa ZDen v 1. odstavku 62. člena. Vlogo s temi predpisanimi sestavinami je treba obravnavati kot vsebinsko celoto.
V 2. in 3. odstavku 62. člena ZDen navedene listine predstavljajo priloge zahteve za denacionalizacijo in dokazujejo njeno utemeljenost.
ZZZDR člen 2, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1.ZPP člen 4, 4/1, 5, 246, 253, 253/1, 339, 339/1, 408, 408/1, 408/3, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročilo centra za socialno delo - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poročilo CDS, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ kot socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
Čeprav bi bilo na prvi pogled mogoče reči, da ima Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravni interes, ker z vlaganjem zahteve ščiti javni interes, ki je v poenotenju sodne prakse, pa tak odgovor ni pravilen v vsakem primeru. Ni namreč mogoče iti mimo dejstva, da se zahteve vlagajo v konkretnih zadevah in da tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v vsaki taki zahtevi predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane določbe. To je tudi končni smoter in cilj vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Zato je lahko podan pravno varovani interes za vložitev zahteve le v tistih zadevah, v katerih s posegom vrhovnega sodišča lahko pride do drugačne odločitve. Tak interes mora biti izkazan ves čas postopka z zahtevo, torej tudi v času odločanja vrhovnega sodišča.
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 208, 208/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - ogrožanje varnosti pri delu - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati tudi navedbo in konkretizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
Ugotavljanje vzročne zveze sodi med tipična vprašanja dejanskega stanja, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom
Načeloma kondikcijski zahtevek ne more konkurirati nobeni drugi tožbi, razmerje, ki je imelo za posledico neutemeljen premik premoženja pa ne sme biti škodno ravnanje (v takem primeru nastane neposlovno razmerje odgovornosti za škodo).
ZPP člen 269, 269/1-10, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129.
dokazovanje - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - predlog za preložitev glavne obravnave - bistena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Sklep o določitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 269. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral toženec, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Toženec se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča po svoji oceni ustrezno odzval z vložitvijo prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo in za zaslišanje le tiste stranke, ki se je vabilu odzvala. Odzvati se vabilu k točno določenemu procesnemu dejanju ob natančno določenem času logično ne more pomeniti ničesar drugega kot zglasiti se v času, navedenem v vabilu na prav tam navedenem kraju. Smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni bilo.
Izmikanje v smislu prvega odstavka 203. člena KZ je aktivno ravnanje ali opustitev, s katerim storilec zavestno teži za tem, da trajno ali začasno onemogoči plačevanje preživnine, ravnanje pa je takšne narave, da je z njim mogoče doseči takšen cilj.
Na podlagi tožničine izjave, da je za azil zaprosila zaradi družinskih problemov, ne da bi navedla, da ji bo v primeru vrnitve v izvorno državo grozila resna škoda, tožena stranka abstraktne in nekonkretizirane možnosti preganjanja ni bila dolžna ugotavljati, saj je bilo dokazno breme v tem delu na strani tožnice.