dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – postranske terjatve – zamudne obresti
Kot vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe se po 39. členu ZPP vzame le vrednost spornega predmeta zahtevka na ugotovitev neobstoja terjatve iz naslova glavnice.
Za predlagano sredstvo izvršbe je po navedenih določbah krajevno pristojno sodišče dolžnikovega sedeža. Ta sodi v sodni okraj Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, ne pa v sodni okraj predlagajočega sodišča (Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici), kot je po očitni pomoti menilo odstopajoče sodišče. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi - združitev pravd
Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 83/2000 z dne 26.10.2000), toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje prvostopenjskega sodišča, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Doseganje teh učinkov združitve pravd mora biti zato tudi v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani.
ZKP člen 357, 357/1-4.KZ člen 1, 3, 3/2, 111, 111/1-5, 112, 112/6, 183, 183/4.URS člen 28, 28/2.
načelo zakonitosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje - spolni napad na otroka
Določbe o zastaranju kazenskega pregona so materialnopravne narave, zato zanje velja prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona. Kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in ki je določal krajše zastaralne roke kot pozneje sprejeti zakon, v katerem so bili ti roki podaljšani, je za storilca milejši.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je mogoče storiti le z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih, ne pa npr. z izražanjem v pogojnem naklonu ("naj bi" itd.).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1, 31/2, 59, 59/5.ZPP člen 105, 105b, 108, 141, 141/3.
volitve predsednika republike - sestava volilnega odbora za izvedbo volitev - popolnost vloge
Ker tožeča stranka tožbe, glede na to, da se na podlagi tretjega odstavka 141. člena ZPP šteje, da je poziv za njeno dopolnitev prejela 23.10.2007, ni dopolnila v roku, določenim z navedenim pozivom sodišča, in je ni bilo mogoče obravnavati, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZKP člen 16, 19, 354, 354/2, 371, 371/1-7, 371/1-9.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe - pravna opredelitev dejanja - uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja - načelo akuzatornosti - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - navidezni stek - kršitev v korist obdolženca
Sodišče ne prekorači obtožbe, temveč kvečjemu krši kazenski zakon, če opisa dejanja ne spreminja in dejanje opredeli v nasprotju z opisom ali dejanje pravno opredeli po strožjem zakonu, pa takšna opredelitev ustreza opisanemu dejanskemu stanju. Če pa bi sodišče poseglo v dejanski opis in obdolženca spoznalo za krivega dejanja, za katerega sploh ni bil obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od tistega, ki ga je očitala obtožba, bi s tem prekoračilo obtožbo.
Na podlagi tožničine izjave, da je za azil zaprosila zaradi družinskih problemov, ne da bi navedla, da ji bo v primeru vrnitve v izvorno državo grozila resna škoda, tožena stranka abstraktne in nekonkretizirane možnosti preganjanja ni bila dolžna ugotavljati, saj je bilo dokazno breme v tem delu na strani tožnice.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - sodba - sestavine sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - pomoč - nedovoljen promet z orožjem - blanketna norma - protipravnost - odločba o kazenski sankciji - vštevanje pripora
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da se je obsojenec s sostorilcem, ki je organiziral ilegalni prehod tujcev iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo vnaprej dogovoril, da bo poskrbel za njihov prevzem, kar je tudi storil s tem, da se je za nadaljnjo pot in ilegalni prehod v Italijo dogovoril z drugim sostorilcem, je določno opredeljena obsojenčeva udeležba kot člana hudodelske združbe pri izvršitvi enega od več kaznivih dejanj po 311. členu KZ, storjenega v okviru združbe, in podrobnejše opredeljevanje organizacijske strukture hudodelske združbe ni potrebno. Obsojenčev prispevek je bil odločilen pri uresničevanju načrta spravljanja tujcev čez mejo in torej ni šlo zgolj za pomoč, ne glede na to, ali je pri tem neposredno sodeloval in ali je s tujci prišel v stik.
V primeru, ko imajo tožbeni zahtevki različno pravno ali dejansko podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (2. odstavek 41. člena ZPP), pri čemer ni pomembno, ali se izpodbija končna ali vmesna sodba. Zavrženje revizije zoper vmesno sodbo zaradi nedoseganja revizijskega praga.
URS člen 30, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1.ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 542, 542/1-3.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo za povrnitev škode skladno s prvim odstavkom 540. člena ZKP zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti tako v primeru, ko v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno, kot tudi v primeru zavlačevanja predhodnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in tožbo v upravnem sporu zavrglo.
denacionalizacija - upravičenec - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen je upravičenec do vrnitve premoženja tista cerkvena pravna oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 delovala na območju Republike Slovenije. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDen se pravno nasledstvo za cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove oziroma redove, presoja po njihovem avtonomnem pravu.
razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom
Načeloma kondikcijski zahtevek ne more konkurirati nobeni drugi tožbi, razmerje, ki je imelo za posledico neutemeljen premik premoženja pa ne sme biti škodno ravnanje (v takem primeru nastane neposlovno razmerje odgovornosti za škodo).
Na treh stopnjah sojenja bile obravnavane okoliščine, povezane s širino gradbenega odra kot možnim vzrokom za tožnikov padec, po drugi strani pa zanesljivo obvelja ugotovitev, da je tožena stranka omenjeno procesno gradivo, vsebovano v sodbah na vseh stopnjah sojenja, akceptirala in se v zvezi z njim spustila v obravnavanje. Ob takšnem stanju stvari je mogoče ravnanje tožeče stranke, ki med postopkom ni določno in jasno opredelila širine gradbenega odra kot možnega vzroka za nastanek škode, relativizirati, to pa pomeni, da je sodišče druge stopnje ravnalo napak, ko je s sklicevanjem na razpravno načelo in na domnevno dejstvo, da tožeča stranka širine gradbenega odra v okviru možnih vzrokov za tožnikov padec ni zatrjevala, tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZPP člen 269, 269/1-10, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129.
dokazovanje - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - predlog za preložitev glavne obravnave - bistena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Sklep o določitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 269. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral toženec, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Toženec se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča po svoji oceni ustrezno odzval z vložitvijo prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo in za zaslišanje le tiste stranke, ki se je vabilu odzvala. Odzvati se vabilu k točno določenemu procesnemu dejanju ob natančno določenem času logično ne more pomeniti ničesar drugega kot zglasiti se v času, navedenem v vabilu na prav tam navedenem kraju. Smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni bilo.
CZ(1976) člen 24, 202, 249, 274.ZPP člen 208. ZUS člen 59, 59/1.ZUS-1 člen 92.
carine - carinski zavezanec
Tožnik je vpisan tako v polje 50 kot 54 (listov 4 in 5) ECL. Ker blago ni bilo predano namembni carinarnici in zanj ni bila vložena uvozna carinska deklaracija, je tožnik kot špediter dolžan plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi 202. člena CZ SFRJ. Dolžnost carin zavezanca pa je tožnik z vpisom v polje 50 ECL prevzel tudi v smislu 24. člena CZ SFRJ.
Morebitno neskladje med navedbami abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opisom konkretnega ravnanja obdolženca ne pomeni nasprotja v izreku sodbe o dejstvih in okoliščinah, ki uresničujejo zakonske znake kaznivega dejanja.
Opis obsojenčevega ravnanja v izreku sodbe, to je odreditev računovodskemu servisu, naj opravi določeno nezakonito knjižbo, pomeni opis njegovega izvršitvenega dejanja, zaradi katerega je druga oseba, ki pa dejanja ni štela za svojega, fizično izpolnila obsojenčevo odredbo, ki je dejanje, katerega je odredil, štel za svoje in je zato storilec kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin v skladu s 1. odstavkom 8. člena in 1. odstavkom 29. člena KZ.