razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom
Načeloma kondikcijski zahtevek ne more konkurirati nobeni drugi tožbi, razmerje, ki je imelo za posledico neutemeljen premik premoženja pa ne sme biti škodno ravnanje (v takem primeru nastane neposlovno razmerje odgovornosti za škodo).
ZPP člen 269, 269/1-10, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129.
dokazovanje - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - predlog za preložitev glavne obravnave - bistena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Sklep o določitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 269. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral toženec, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Toženec se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča po svoji oceni ustrezno odzval z vložitvijo prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo in za zaslišanje le tiste stranke, ki se je vabilu odzvala. Odzvati se vabilu k točno določenemu procesnemu dejanju ob natančno določenem času logično ne more pomeniti ničesar drugega kot zglasiti se v času, navedenem v vabilu na prav tam navedenem kraju. Smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni bilo.
Izmikanje v smislu prvega odstavka 203. člena KZ je aktivno ravnanje ali opustitev, s katerim storilec zavestno teži za tem, da trajno ali začasno onemogoči plačevanje preživnine, ravnanje pa je takšne narave, da je z njim mogoče doseči takšen cilj.
Na podlagi tožničine izjave, da je za azil zaprosila zaradi družinskih problemov, ne da bi navedla, da ji bo v primeru vrnitve v izvorno državo grozila resna škoda, tožena stranka abstraktne in nekonkretizirane možnosti preganjanja ni bila dolžna ugotavljati, saj je bilo dokazno breme v tem delu na strani tožnice.
CZ(1976) člen 24, 202, 249, 274.ZPP člen 208. ZUS člen 59, 59/1.ZUS-1 člen 92.
carine - carinski zavezanec
Tožnik je vpisan tako v polje 50 kot 54 (listov 4 in 5) ECL. Ker blago ni bilo predano namembni carinarnici in zanj ni bila vložena uvozna carinska deklaracija, je tožnik kot špediter dolžan plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi 202. člena CZ SFRJ. Dolžnost carin zavezanca pa je tožnik z vpisom v polje 50 ECL prevzel tudi v smislu 24. člena CZ SFRJ.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus razlogov za pripor ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Ni potrebno, da sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice obsega vso vsebino, ki je predpisana za sklep o odreditvi pripora, ampak zadošča obrazložitev presoje, da so še podani razlogi za pripor.
ZKP člen 18, 18/1, 105, 105/2, 395, 395/1.URS člen 22.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - premoženjskopravni zahtevek - presoja pritožbenih navedb
Sodišče s tem, ko je oškodovanca, potem ko je ugotovilo, da glede predmeta presoje teče pravda, še samo napotilo na pravdo, ni kršilo določb ZKP, saj druge možnosti glede na izrecno določbo drugega odstavka 105. člena ZKP ni imelo.
Morebitno neskladje med navedbami abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opisom konkretnega ravnanja obdolženca ne pomeni nasprotja v izreku sodbe o dejstvih in okoliščinah, ki uresničujejo zakonske znake kaznivega dejanja.
Opis obsojenčevega ravnanja v izreku sodbe, to je odreditev računovodskemu servisu, naj opravi določeno nezakonito knjižbo, pomeni opis njegovega izvršitvenega dejanja, zaradi katerega je druga oseba, ki pa dejanja ni štela za svojega, fizično izpolnila obsojenčevo odredbo, ki je dejanje, katerega je odredil, štel za svoje in je zato storilec kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin v skladu s 1. odstavkom 8. člena in 1. odstavkom 29. člena KZ.
gradbena inšpekcija - začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča je upravno sodišče tožnikovo zahtevo, da se zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa gradbene inšpektorice o dovolitvi izvršbe, pravilno presojalo glede na pogoje iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
Ni izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja; pojem dejanskega prebivanja ni enak pojmu stalnega prebivališča, kot ga urejajo predpisi o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - pravni interes - revident tožnik, ki je s tožbo uspel
Ves čas postopka do odločitve sodišča mora stranka izkazovati, da bi se z odločitvijo sodišča njen pravni položaj lahko izboljšal in v čem bi se njen pravni položaj lahko izboljšal.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - sodba - sestavine sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - pomoč - nedovoljen promet z orožjem - blanketna norma - protipravnost - odločba o kazenski sankciji - vštevanje pripora
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da se je obsojenec s sostorilcem, ki je organiziral ilegalni prehod tujcev iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo vnaprej dogovoril, da bo poskrbel za njihov prevzem, kar je tudi storil s tem, da se je za nadaljnjo pot in ilegalni prehod v Italijo dogovoril z drugim sostorilcem, je določno opredeljena obsojenčeva udeležba kot člana hudodelske združbe pri izvršitvi enega od več kaznivih dejanj po 311. členu KZ, storjenega v okviru združbe, in podrobnejše opredeljevanje organizacijske strukture hudodelske združbe ni potrebno. Obsojenčev prispevek je bil odločilen pri uresničevanju načrta spravljanja tujcev čez mejo in torej ni šlo zgolj za pomoč, ne glede na to, ali je pri tem neposredno sodeloval in ali je s tujci prišel v stik.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 35, 35/2, 40c, 40c/1, 100, 100/1. ZIZ-F člen 7.
izvršba na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - izvršba - stalno prebivališče dolžnika - več izvršilnih sredstev
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je dolžnikovo stalno prebivališče na sodnem območju Okrajnega sodišča v Novi Gorici, je za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
azil - redni postopek - zavrnitev prošnje - neverodostojne izjave - subsidiarna zaščita
Po mnenju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, kar izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da ob ugotovljenih neskladjih in neprepričljivih ter neverodostojnih izjavah tožnika tožena stranka utemeljeno sklepa, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, kot tudi, v zvezi z njegovim predlogom za zaslišanje, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni navedel v tožbi, kot tudi sedaj v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, prav nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo na ta način dejansko stanje dopolnjeno z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.
Čeprav bi bilo na prvi pogled mogoče reči, da ima Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravni interes, ker z vlaganjem zahteve ščiti javni interes, ki je v poenotenju sodne prakse, pa tak odgovor ni pravilen v vsakem primeru. Ni namreč mogoče iti mimo dejstva, da se zahteve vlagajo v konkretnih zadevah in da tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v vsaki taki zahtevi predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane določbe. To je tudi končni smoter in cilj vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Zato je lahko podan pravno varovani interes za vložitev zahteve le v tistih zadevah, v katerih s posegom vrhovnega sodišča lahko pride do drugačne odločitve. Tak interes mora biti izkazan ves čas postopka z zahtevo, torej tudi v času odločanja vrhovnega sodišča.
denacionalizacija - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo
Obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo določa ZDen v 1. odstavku 62. člena. Vlogo s temi predpisanimi sestavinami je treba obravnavati kot vsebinsko celoto.
V 2. in 3. odstavku 62. člena ZDen navedene listine predstavljajo priloge zahteve za denacionalizacijo in dokazujejo njeno utemeljenost.
URS člen 30, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1.ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 542, 542/1-3.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo za povrnitev škode skladno s prvim odstavkom 540. člena ZKP zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti tako v primeru, ko v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno, kot tudi v primeru zavlačevanja predhodnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in tožbo v upravnem sporu zavrglo.