ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 208, 208/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - ogrožanje varnosti pri delu - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati tudi navedbo in konkretizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
Ugotavljanje vzročne zveze sodi med tipična vprašanja dejanskega stanja, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
gradbena inšpekcija - začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča je upravno sodišče tožnikovo zahtevo, da se zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa gradbene inšpektorice o dovolitvi izvršbe, pravilno presojalo glede na pogoje iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
Čeprav bi bilo na prvi pogled mogoče reči, da ima Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravni interes, ker z vlaganjem zahteve ščiti javni interes, ki je v poenotenju sodne prakse, pa tak odgovor ni pravilen v vsakem primeru. Ni namreč mogoče iti mimo dejstva, da se zahteve vlagajo v konkretnih zadevah in da tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v vsaki taki zahtevi predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane določbe. To je tudi končni smoter in cilj vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Zato je lahko podan pravno varovani interes za vložitev zahteve le v tistih zadevah, v katerih s posegom vrhovnega sodišča lahko pride do drugačne odločitve. Tak interes mora biti izkazan ves čas postopka z zahtevo, torej tudi v času odločanja vrhovnega sodišča.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - pravni interes - revident tožnik, ki je s tožbo uspel
Ves čas postopka do odločitve sodišča mora stranka izkazovati, da bi se z odločitvijo sodišča njen pravni položaj lahko izboljšal in v čem bi se njen pravni položaj lahko izboljšal.
dovoljenost revizije - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z revizijo izpodbijani del tožbenega zahtevka, upoštevajoč znižanje odškodnine na pritožbeni stopnji, znaša za tožnico 2.086,46 EUR, za tožnika pa 834,58 EUR.
Ker revizijska vrednost ne v prvem ne v drugem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.
Izmikanje v smislu prvega odstavka 203. člena KZ je aktivno ravnanje ali opustitev, s katerim storilec zavestno teži za tem, da trajno ali začasno onemogoči plačevanje preživnine, ravnanje pa je takšne narave, da je z njim mogoče doseči takšen cilj.
Sklep o prekinitvi upravnega postopka ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
prodajna pogodba namesto razlastitve - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - ponovno razpolaganje z nepremičnino - ničnost darilne pogodbe
Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec potrdil veljavnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve (59. člen ZRPPNDL) je nastopila pravna situacija kakor jo o posledicah pravnomočne odločbe o razlastitvi predvideva določba prvega odstavka 23. člena ZRPPNDL: razlaščenec (v obravnavanem primeru prodajalec) je moral razlaščeno nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu, kar pomeni, da je s tem dnem prešla v družbeno lastnino. Kasnejša vknjižba v zemljiški knjigi (prvi odstavek 58. člena ZRPPNDL) je bila torej le deklaratorne narave. Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec sporno kupoprodajno pogodbo potrdil, je prodano zemljišče že prešlo v družbeno lastnino, to pa pomeni, da izostanek ravnanja pravne prednice tožeče stranke, ki ni predlagala ustreznega zemljiško knjižnega vpisa, ne vpliva na konstitutivne elemente za nastanek družbene lastnine na sporni nepremičnini.
Upoštevaje določbe ZRPPNDL, po katerih je tudi pri izvedbi pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, vknjižba družbene lastnine na razlaščenem (prodanem) zemljišču le deklaratorne narave, utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoče presojati s pravno razlago, po kateri naj bi med strankama kupoprodajne pogodbe glede njene izvedbe v zemljiški knjigi nastalo le obveznostno razmerje, zaradi česar naj bi izostanek izpolnitve obveznosti pomenil, da pravna prednica tožeče stranke na nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 35, 35/2, 40c, 40c/1, 100, 100/1. ZIZ-F člen 7.
izvršba na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - izvršba - stalno prebivališče dolžnika - več izvršilnih sredstev
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je dolžnikovo stalno prebivališče na sodnem območju Okrajnega sodišča v Novi Gorici, je za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišči prve in druge stopnje nista kršili določb 212. člena ZPP, ker nista upoštevali tožničinega dokaznega predloga, podanega po izteku roka za vložitev pripravljalne vloge v sporu majhne vrednosti iz 452. člena ZPP. Okoliščina, da do izteka tega roka terjatev ni zapadla, ni pomembna.
ZZZDR člen 2, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1.ZPP člen 4, 4/1, 5, 246, 253, 253/1, 339, 339/1, 408, 408/1, 408/3, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročilo centra za socialno delo - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poročilo CDS, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ kot socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
azil - redni postopek - zavrnitev prošnje - neverodostojne izjave - subsidiarna zaščita
Po mnenju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, kar izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da ob ugotovljenih neskladjih in neprepričljivih ter neverodostojnih izjavah tožnika tožena stranka utemeljeno sklepa, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, kot tudi, v zvezi z njegovim predlogom za zaslišanje, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni navedel v tožbi, kot tudi sedaj v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, prav nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo na ta način dejansko stanje dopolnjeno z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus razlogov za pripor ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Ni potrebno, da sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice obsega vso vsebino, ki je predpisana za sklep o odreditvi pripora, ampak zadošča obrazložitev presoje, da so še podani razlogi za pripor.
Ni izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja; pojem dejanskega prebivanja ni enak pojmu stalnega prebivališča, kot ga urejajo predpisi o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva.
ZDen člen 3, 4, 5.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - zakonitost predpisov o podržavljenju - vrednotenje premoženja - valorizacija ob podržavljenju dane odškodnine - pogodbe o arondaciji
Namen ZDen je v popravi krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja v določenem obdobju po drugi svetovni vojni, po za to posebej določenem postopku. Zato za posebno ugotavljanje zakonitosti aktov oziroma predpisov o podržavljenju v postopku denacionalizacije ni podlage. Morebitne nepravilnosti pri izvedbi podržavljenja na obseg in vrsto pravic iz naslova denacionalizacije ne vplivajo, niti se te nepravilnosti ne ugotavljajo.
odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - dokazovanje z izvedenci
Višina odškodnine. Določba 243. člena ZPP sodišču nalaga izvedbo dokaza z izvedenci v postopku določitve odškodnine zaradi kršitve pravic osebnosti takrat, ko duševne bolečine zaradi imisij prometa, ki presegajo tolerančni prag, prerasejo v duševne bolečine zaradi okvare zdravja, torej v zmanjšanju življenjske aktivnosti.