V primeru, ko imajo tožbeni zahtevki različno pravno ali dejansko podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (2. odstavek 41. člena ZPP), pri čemer ni pomembno, ali se izpodbija končna ali vmesna sodba. Zavrženje revizije zoper vmesno sodbo zaradi nedoseganja revizijskega praga.
denacionalizacija - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo
Obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo določa ZDen v 1. odstavku 62. člena. Vlogo s temi predpisanimi sestavinami je treba obravnavati kot vsebinsko celoto.
V 2. in 3. odstavku 62. člena ZDen navedene listine predstavljajo priloge zahteve za denacionalizacijo in dokazujejo njeno utemeljenost.
Čeprav bi bilo na prvi pogled mogoče reči, da ima Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravni interes, ker z vlaganjem zahteve ščiti javni interes, ki je v poenotenju sodne prakse, pa tak odgovor ni pravilen v vsakem primeru. Ni namreč mogoče iti mimo dejstva, da se zahteve vlagajo v konkretnih zadevah in da tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v vsaki taki zahtevi predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane določbe. To je tudi končni smoter in cilj vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Zato je lahko podan pravno varovani interes za vložitev zahteve le v tistih zadevah, v katerih s posegom vrhovnega sodišča lahko pride do drugačne odločitve. Tak interes mora biti izkazan ves čas postopka z zahtevo, torej tudi v času odločanja vrhovnega sodišča.
prodajna pogodba namesto razlastitve - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - ponovno razpolaganje z nepremičnino - ničnost darilne pogodbe
Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec potrdil veljavnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve (59. člen ZRPPNDL) je nastopila pravna situacija kakor jo o posledicah pravnomočne odločbe o razlastitvi predvideva določba prvega odstavka 23. člena ZRPPNDL: razlaščenec (v obravnavanem primeru prodajalec) je moral razlaščeno nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu, kar pomeni, da je s tem dnem prešla v družbeno lastnino. Kasnejša vknjižba v zemljiški knjigi (prvi odstavek 58. člena ZRPPNDL) je bila torej le deklaratorne narave. Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec sporno kupoprodajno pogodbo potrdil, je prodano zemljišče že prešlo v družbeno lastnino, to pa pomeni, da izostanek ravnanja pravne prednice tožeče stranke, ki ni predlagala ustreznega zemljiško knjižnega vpisa, ne vpliva na konstitutivne elemente za nastanek družbene lastnine na sporni nepremičnini.
Upoštevaje določbe ZRPPNDL, po katerih je tudi pri izvedbi pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, vknjižba družbene lastnine na razlaščenem (prodanem) zemljišču le deklaratorne narave, utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoče presojati s pravno razlago, po kateri naj bi med strankama kupoprodajne pogodbe glede njene izvedbe v zemljiški knjigi nastalo le obveznostno razmerje, zaradi česar naj bi izostanek izpolnitve obveznosti pomenil, da pravna prednica tožeče stranke na nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.
denacionalizacija - hrvaški državljan - vzajemnost
Uporaba 12. člena ZDen tudi za primere iz 3. odstavka 9. člena ZDen bi bila v nasprotju z jasno izraženim namenom zakonodajalca, in bi bila tudi nesmiselna. Ne samo zato, ker 12. člen ZDen pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije veže na neobstoj jugoslovanskega državljanstva (po 12. členu ZDen gre za pravno nasledstvo v vseh primerih neobstoja jugoslovanskega državljanstva, ne pa tudi v primerih obstoja jugoslovanskega državljanstva, torej tudi ne, ko gre za neslovenske državljane držav nekdanje SFRJ) pač pa predvsem zato, ker bi pomenila, da je zakonec ali dedič prvega dednega reda oseba iz 3. odstavka upravičenec že samo zato, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen (torej brez nosilnega pogoja, na katerem temelji 3. odstavek - da je v državi upravičenca slovenskim državljanom priznana pravica do denacionalizacije). Določba 12. člena ZDen zato le navidezno ureja situacijo iz 3. odstavka 9. člena tega zakona.
ZAzil člen 27.ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 343, 343/3.
azil - omejitev gibanja - pravnomočno odločeno o prošnji - pravni interes za pritožbo
Ker je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, že pravnomočno odločeno, je s tem tudi začasna omejitev gibanja, določena z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehala učinkovati.
Okoliščine, ki bi nakazovale verjetnost, da bi vložitev revizije zoper sodbo višjega sodišča imelo končni uspeh in bi revizijo bilo razumno sprožati, niso podane, saj je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve postopka in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 370. člena ZPP).
ZUP člen 35, 73, 37/1. ZST člen 13, 13/1.ZUS-1 člen 85, 85/1, 86.
ZUS-1 - revizija - izločitev uradne osebe - stranka v postopku - dopolnitev revizije po izteku roka - obseg presoje bistvenih kršitev določb upravnega spora - obročno plačilo taks - pritožba
Uradno osebo, ki vodi upravni postopek, lahko izloča le stranka tega postopka. Če stranka sploh ne navaja razlogov za obročno plačilo sodnih taks in ne predloži nobenega dokaza za svoj predlog, sodišče lahko tak predlog zavrne, ne da bi zahtevala dopolnitev predloga.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - stranka brez pravniškega državnega izpita - prepozna revizija, vložena po pooblaščencu
V skladu z določbo 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Ker je revizijo vložnik vložil sam in na poziv sodišča ni predložil dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit, jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1). Dne 9.7.2007 je tožnik s priporočeno pošiljko, oddano na pošti 6.7.2007, ponovno vložil revizijo po pooblaščencu - odvetniku. Ker je tridesetdnevni rok, ki ga za vložitev revizije določa 1. odstavek 83. člena ZUS-1, potekel 2.7.2007, je revizija prepozna, zato jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1).
denacionalizacija - hrvaški državljan - pogoj vzajemnosti
Prvostopenjski upravni organ je sprejel odločitev v času, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98), ki ga je bil upravni organ dolžan upoštevati kot materialno podlago za svojo odločitev, ne glede na to, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pred njegovo uveljavitvijo.
ZUS-1 - revizija, ki jo vloži stranka sama - nedovoljena revizija
Ker je tožnica vložila revizijo brez pooblaščenca, ki bi imel opravljen pravniški državni izpit, ni pa predložila dokazov, da bi sama imela tak izpit, je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice.
temeljna načela pogodbenega prava - dolžnost izpolnitve obveznosti - zavarovalna pogodba - dodatno pokojninsko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic
Pogodba velja v vsebini, kot je bila določena ob samem sklepanju. Kasneje se lahko spremeni na podlagi sporazuma obeh pogodbenikov, ne pa na podlagi enostranske izjave le enega od njiju. Ker toženčev agent tožniku ob sklepanju pogodbe ni predočil pravila sklada, po katerem prijavljenec izgubi pravico do invalidnine za bolezni, ki jih ob vstopu ni navedel, to pravilo za dne 12.7.1976 sklenjeno zavarovalno pogodbo ne velja.
Tožnik je dolga leta redno plačeval prispevek in s tem izpolnjeval svojo pogodbeno obveznost, zato je tudi toženec po tožnikovi invalidski upokojitvi dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Tožnica je bila opozorjena na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi kršitev, glede katerih je bila tožnica že opominjana, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - plačilo zakonskih zamudnih obresti - pritožbena obravnava
S pritožbo iz 30. člena ZDSS-1 ni dovoljeno uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ali drugih procesnih kršitev. Dovoljeno je uveljavljati le relativno kršitev določb pravdnega postopka, t. j. da bi sodišče druge stopnje moralo - ker bi bilo to bolj smotrno - samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
Neenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - povrnitev preplačil
Tožnik je za isto časovno obdobje prejel tako nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev kot plačo. Zmotno je stališče, da bi moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vrniti preplačilo tožnikov delodajalec, saj je preveč izplačana nadomestila dobil tožnik, pri čemer je po 275. členu ZPIZ-1 za dolžnost vračanja izrecno zadolžena oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice.