Neenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Tožnica je bila opozorjena na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi kršitev, glede katerih je bila tožnica že opominjana, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna.
bančna garancija - izplačilo bančne garancije - neupravičeno izplačilo bančne garancije - skrbnost pri pregledu zahtevka za plačilo po garanciji - skrbnost dobrega strokovnjaka
Tožeča stranka bi morala ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR) in opozorilo tožene stranke, da se zahteva za plačilo po garanciji (v celoti) ne nanaša na osnovni posel, po katerem je bila garancija izdana, upoštevati ter preveriti.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zastaranje - roki za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja
Za presojo invalidnosti so pravno pomembne okoliščine v času, ko je prišlo do (trajnih) sprememb tožnikovega zdravstvenega stanja in njegove delazmožnosti. Ker uveljavljanje invalidnosti in pravic na podlagi invalidnosti ne zastara ter ni vezano na časovne roke, zavarovanec ne izgubi pravic na podlagi invalidnosti, čeprav jih, kljub izpolnjenim pogojem, ne uveljavlja in poskuša z drugimi zaposlitvami.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji (na primer obvestilom o prenehanju delovnega razmerja, sklepom o prenehanju delovnega razmerja in podobno) pri delavcu povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha (bo prenehala), je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev".
Ker je bila tožnica ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi v takšnem duševnem stanju, da je bila nesposobna smiselno razumeti pomen svojega ravnanja in s tem tudi nesposobna, da bi veljavno izrazila svojo voljo za odpoved delovnega razmerja, ni obstajala niti dejanska niti pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja.
sodba sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ni več rednega pravnega sredstva, to je pritožbe, temveč le še izredna pravna sredstva. To je v skladu z pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja le pravico do pritožbe in s tem dvostopenjskega postopka. ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča pritožbo le zoper odločitev sodišča druge stopnje o tem, da ne dopusti revizije.
obnova po uradni dolžnosti - obnova na predlog stranke - prepozen predlog za obnovo postopka
Predhodne pobude tožeče stranke za začetek obnove po uradni dolžnosti ni mogoče šteti za pravočasen predlog stranke za obnovo, saj je v vlogi izrecno navedla, da predlaga uvedbo postopka obnove po uradni dolžnosti.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava
Upoštevaje 1. odstavek 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje v delovnem in socialnem sporu praviloma samo zaključi postopek in meritorno odloči o zahtevku, kar je lahko v korist tako pravici do sojenja v razumnem roku, kot tudi pravici do učinkovitega sodnega varstva. Dodaten dokaz z zaslišanjem priče ali izvedenca zaradi dodatnih pojasnil o zdravstvenem stanju tožnika lahko z enako obremenitvijo in brez zamude zaradi ponavljanja postopka izvede na obravnavi tudi sodišče druge stopnje.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - plačilo zakonskih zamudnih obresti - pritožbena obravnava
S pritožbo iz 30. člena ZDSS-1 ni dovoljeno uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ali drugih procesnih kršitev. Dovoljeno je uveljavljati le relativno kršitev določb pravdnega postopka, t. j. da bi sodišče druge stopnje moralo - ker bi bilo to bolj smotrno - samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - povrnitev preplačil
Tožnik je za isto časovno obdobje prejel tako nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev kot plačo. Zmotno je stališče, da bi moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vrniti preplačilo tožnikov delodajalec, saj je preveč izplačana nadomestila dobil tožnik, pri čemer je po 275. členu ZPIZ-1 za dolžnost vračanja izrecno zadolžena oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice.
Iz tožbe in njenih prilog ni mogoče ugotoviti, kaj je predmet spora, zaradi česar je tožba nerazumljiva. Ker tožeča stranka tudi po pozivu sodišča pomanjkljivosti ni odpravila, jo je sodišče pravilno zavrglo.
ZPP člen 394, 394/1-10. ZZZPB-D člen 61, 61/4.ZZZPB člen 25. ZDR (1990) člen 36d, 36d/2, 87.
nadomestilo za primer brezposelnosti - pojem starejšega delavca - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se po določbi 10. točke 394. člena ZPP lahko uporabijo za obnovo postopka samo tedaj, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva ali predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka.
S tem so v sodbi sodišča druge stopnje navedbe o odločilnih dejstvih napačno povzete, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - mnenje zdravniške komisije
V izreku odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni naveden vzrok odsotnosti (poškodba pri delu ali bolezen), da pa ne gre za odsotnost zaradi posledic poškodbe pri delu, jasno izhaja iz obrazložitve. Sodišče prve stopnje je presojalo odločitev tožene stranke po vsebini in ker je - ob upoštevanju strokovnih mnenj sodnega izvedenca - ugotovilo, da je vzrok tožnikove odsotnosti bolezen, je izpodbijano odločbo zavoda tudi v izreku spremenilo.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - izvedba celotnega dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje
Pogoji za razpis pritožbene obravnave niso bili izpolnjeni, saj bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava sodišče druge stopnje za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja samo izvesti celoten dokazni postopek, ne pa zgolj ponoviti ali dopolniti izvedbo posamičnih dokazov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.OZ člen 168, 168/3, 169.ZZZPB člen 54, 54/2.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost razloga - nadomestilo plače - načelo popolne odškodnine - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Načelo popolne odškodnine pomeni, da je pri njeni odmeri treba upoštevati prejemke, ki jih je delavec prejel v spornem obdobju - tudi prejemke, ki jih je prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Delodajalec je dolžan plačati delavcu le razliko do polnega nadomestila plače.
ZVDZ člen 4, 105, 105/4. ZDS člen 10, 14.ZUS-1 člen 63, 63/1.
volitve v državni svet - kandidiranje elektorjev in kandidati - rok za dostavo Seznama volilni komisiji
Vloge, ki so v volilnih postopkih za volitve v DS vezane na rok, med drugim tudi Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, je treba vložiti neposredno pri volilnih organih oziroma oddati po pošti priporočeno tako, da so najpozneje zadnji dan roka pri pristojnem volilnem organu.