volitve - pravočasnost posredovanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo se mora nahajati pri pristojnem organu po izteku dneva, ki je določen kot zadnji dan roka. To pomeni, da niso pravočasne vloge, ki so zadnji dan roka poslane priporočeno po pošti, temveč vloge, ki jih pristojni organ zadnji dan roka že prejme.
volitve v državni svet - postopek kandidiranja - sprememba pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo
Načelo zakonitosti v volilnih postopkih zahteva, da se postopki (vsa volilna opravila) odvijajo po predpisu, ki velja v času razpisa volitev. Uporaba spremenjenih pravil, ki so bila sprejeta in uveljavljena v času, ko so bila volilna opravila že v teku, je v nasprotju z načelom zakonitosti, saj spremenjena pravila širijo krog upravičenih predlagateljev za elektorje in člane državnega sveta, kar bi lahko privedlo do drugačne liste kandidatov za elektorje in člane državnega sveta.
ZVDZ člen 4, 105, 105/4. ZDS člen 10, 14.ZUS-1 člen 63, 63/1.
volitve v državni svet - kandidiranje elektorjev in kandidati - rok za dostavo Seznama volilni komisiji
Vloge, ki so v volilnih postopkih za volitve v DS vezane na rok, med drugim tudi Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, je treba vložiti neposredno pri volilnih organih oziroma oddati po pošti priporočeno tako, da so najpozneje zadnji dan roka pri pristojnem volilnem organu.
O ponovni vlogi za izdajo dopolnilnega sklepa o pravdnih stroških je treba odločiti v skladu z določbo 319. člena ZPP, če je o dopolnitvi stroškovnega izreka že bilo odločeno.
Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, ki jo lahko izpodbija samostojno, kar pomeni, da mora imeti oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu staršev (zakonski otrok državljanstvu svojega očeta), možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost. Mladoletnost ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
azil - skrajšani postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - zamolčanje predhodno vloženih prošenj za azil
Že to, da je prosilec za azil prikril podatek, da je za azil že zaprosil v drugi državi, je zadostna podlaga za zavrnitev prošnje za azil v skrajšanem postopku zaradi razloga iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu v zvezi s 4. alinejo 36. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VS0010466
ZOR člen 199.ZMed člen 18, 18/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - solidarna odgovornost - kršitev osebnostne pravice - vrednost izpodbijanega dela odločbe - žalitev v tisku - odgovornost izdajatelja - objava preklica trditev - preklic tujih trditev - namen preklica - protipravnost ravnanja novinarja
Izdajatelj časopisa ni pasivno legitimiran subjekt, ki bi lahko s preklicem v časopisu objavljenih izjav tretjih oseb o tožniku nudil slednjemu zadoščenje, predvideno kot eno izmed oblik povrnitve nepremoženjske škode z določbo 199. člen ZOR. Namena te oblike restitucije ni mogoče doseči z nekogaršnjim "preklicem" izjave, ki ni bila njegova, saj bi bil brez slehernega pomena tako za prizadetega, kot tudi za oblikovanje oziroma ustvarjanje mnenja drugih o njem.
revizija - razlogi za revizijo - obseg revizijske presoje - zavarovalna doba s povečanjem - rok za sodno varstvo - sodna pristojnost
Odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožniku odreklo sodno varstvo iz procesnih razlogov in se v vsebino zadeve ni spuščalo, je mogoče prvenstveno izpodbijati le iz revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka. Revizijsko sodišče je vezano na opredelitev revizijskih razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijski razlogi morajo biti v reviziji navedeni in zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva tudi konkretizirani. Revizijsko sodišče ne more ugotavljati bistvenih kršitev določb postopka, če teh revident izrecno ne uveljavlja, oziroma le iz vsebine revizijskih navedb samo sklepati o tem, za katere bistvene kršitve določb postopka po 1. in 2. točki 1. odstavka 370. člena ZPP bi morda lahko šlo.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča na delovnem mestu - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - prag vrat
Določbe 25. člena Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte namenjene za delovne in pomožne prostore ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti celoten delovni objekt raven. Prag med vrati tako ne predstavlja nedopustnega ravnanja delodajalca, za padec čezenj zato odškodninsko ne odgovarja.
žalitev udeleženca v postopku - center za socialno delo - kaznovanje pooblaščenca - denarna kazen
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP gre za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, in ne za kazenskopravni institut, zato tudi zahteva po kaznovanju, kot jo imenuje pritožnik, ni potrebna.
CSD I. je v tem primeru sodeloval že v rednem postopku, svoje mnenje pa je podal tudi v postopku z obnovo. Osebe, ki se udeležujejo postopka, so stranke, zakoniti zastopniki, pooblaščenci, intervenienti, priče, izvedenci in tolmači.(1) Sodišče, ki mora v postopkih varstva in vzgoje otrok glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo, je v podobnem položaju, kot takrat, ko dejstva v zvezi z otrokovo koristjo ugotavlja s pričami ali izvedenci. Če naj se preprečijo žalitve prič in izvedencev, ni razloga, da sodišče dovoli žalitev centrov za socialno delo. Namen 109. člena ZPP je zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, zato ima sodišče pravico kaznovati tudi tistega, ki v svoji vlogi žali center za socialno delo, saj tudi ta sodeluje v postopku.
vrnitev nepremičnine v postopku denacionalizacije - vpliv denacionalizacije na najemna razmerja - najemnina
Določba 1. odstavka 24. člena ZDen, po kateri vrnitev stvari v postopku denacionalizacije ne vpliva na najemna razmerja, ki so bila (pred uveljavitvijo ZDen, se pravi pred 7.12.1991) ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, ima dvojni pomen. Obstoj takih razmerij vpliva na obliko vračanja premoženja, saj pomeni oviro za vračanje stvari v last in posest. Premoženje se zato vrača le z vrnitvijo - vzpostavitvijo lastninske pravice v korist upravičenca, ne pa tudi v njegovo neposredno posest. Hkrati se s tem ohranja obstoječe najemno razmerje, kar pomeni, da stopi novi lastnik (denacionalizacijski upravičenec) na mesto najemodajalca; potlej obstajajo pravice in obveznosti iz najema med njim in najemnikom. To pomeni, da gre novemu lastniku (denacionalizacijskemu upravičencu) najemnina po najemni pogodbi, v katero je na podlagi 24. člena ZDen vstopil na mesto najemodajalca, od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje.
Po presoji vrhovnega sodišča upravno sodišče v tej zadevi ni ugotovilo do stopnje zanesljivosti vseh pravno pomembnih okoliščin, da bi bilo možno sklepati, da je tožnik vložil prošnjo za azil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države in s tem namerno zavajal oziroma zlorabljal azilni postopek. Zato ni pravilna ugotovitev upravnega sodišča, da naj bi bil v tožnikovem primeru podan zadosten razlog za odločitev v pospešenem postopku in za zavrnitev tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene po 1. alineji 2. odstavka 35. člena v povezavi s 5. alinejo 36. člena ZAzil.
Revizija ni dovoljena, saj se izpodbijana sodba nanaša na denarni zahtevek, ki se sestoji iz salda neporavnanih obveznosti v višini 69,65 EUR, preostalo pa so kapitalizirane obresti.
Zaradi temeljnega izhodišča ureditve instituta vračunanja daril o enakem obravnavanju zakonitih dedičev in zaradi okoliščin, v katerih so se dediči v prejšnjem zapuščinskem postopku odločali, ali bodo ta institut sploh uveljavljali, revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že tako ali tako vodi. Ker ta (samoumevna) predpostavka ni podana, vrhovno sodišče nima o čem odločati.
ZDen člen 19, 19/3. ZUS člen 5, 7, 18, 18/3, 26, 27, 27/3, 29.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - pravočasnost tožbe - pasivna legitimacija - oznaka tožene stranke - sposobnost biti stranka v postopku (ministrstvo)
Obstoj ovir za vračilo podržavljenega premoženja v naravi mora izkazati tisti, ki se na ovire sklicuje. Tožena stranka pa mora v obrazložitvi svoje odločbe ustrezno utemeljiti, ali so podane ovire ali ne. Tožba je pravočasna, če je v roku 30 dni vložena na Upravno sodišče RS, ne glede na njegov oddelek. Tožena stranka po ZUS je bil organ, zoper čigar dokončno odločbo je tožba vložena, če je vložena zoper Republiko Slovenijo, izpodbija pa se akt njenega ministrstva, je jasno, da je vložena zoper ministrstvo.
V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno o njeni pritožbi proti upravnemu aktu prve stopnje, torej izpodbija upravni akt, ki ni dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno, preden je vsebinsko odločilo o zahtevani izdaji začasne odredbe, s tožbo ravnati kot z nerazumljivo tožbo in zahtevati odpravo pomanjkljivosti po 31. členu ZUS-1.