azil - omejitev gibanja - prenehanje izvajanje ukrepa - pravni interes za pritožbo
Azilant, ki je na podlagi umaknjene prošnje že zapustil RS in se zato izrečeni ukrep omejitve gibanja ne izvaja več, nima več pravnega interesa za pritožbo.
ZDR člen 11, 11/2, 12, 13, 15, 15/3, 16, 204.ZPP člen 274, 274/1.OZ člen 86.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - ničnost - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi. Dokler (delovno) razmerje še traja, bi tožnica lahko na podlagi 3. odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR, zahtevala od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, bi tožnica morala uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.
azil - pospešeni ali redni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - stopnja ugotavljanja dejstev
Vrhovno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka, da bi lahko odločala v pospešenem postopku in da bila njena odločba pravilna in zakonita, že na podlagi izjav obeh tožnikov in njunega ravnanja, brez izvajanja nadaljnjih dokazov, zanesljivo ugotoviti, da tožnika zavajata oziroma zlorabljata azilni postopek s tem, da lažno predstavljata razloge, na katere se sklicujeta v prošnji za azil. Prvostopno sodišče ima prav, ko navaja, da bi morala biti pravno pomembna dejstva ugotovljena do stopnje zanesljivosti, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno.
ZKP člen 201, 272, 272/1, 272/2, 432, 432/1-1, 432/1-2, 432/3.
pripor - odločanje o priporu ob vložitvi obtožnega predloga - načelo kontradiktornosti - neobrazložen predlog tožilca - odločanje po uradni dolžnosti
Šele če bi državni tožilec svoj predlog za podaljšanje pripora obrazložil, bi bila podana kršitev načela kontradiktornosti, saj nasprotna stranka z vsebino ne bi bila seznanjena in bi ji bilo onemogočeno v zvezi s tem podati svoje argumente. Sodišče je namreč dolžno samo po uradni dolžnosti presoditi, ali so še podani razlogi za pripor ali ne, neobrazložen predlog pa na odločitev ni mogel imeti vpliva.
Pogoja za pridobitev državljanstva glede dejanskega življenja v R Sloveniji iz 1. odstavka 40. člena ZDS, ne izpolnjuje oseba, ki v Sloveniji opravlja le sezonska priložnostna dela.
azil - omejitev gibanja - pritožba pred prejemom pisnega odpravka odločbe
Če je tožnikov pooblaščenec po ustni odločbi o omejitvi gibanja vložil pritožbo še pred prejemom pisne odločbe, po njenem prejemu pa je s tožbo napadel tudi ta odpravek, tožbe ni mogoče zavreči kot prezgodaj vložene.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.URS člen 29, 29/1-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu
Čeprav je predlagani dokaz za odvzem prstnih odtisov materialnopravno relevanten za presojo, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno z določenim sredstvom, pa je bil v tem primeru očitno nepotreben, saj je bilo to dejstvo že povsem jasno in nedvoumno ugotovljeno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - fotografije storilcev - prepoznava po fotografijah - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Prepoznava, ki so jo priče opravile po fotografijah med zaslišanjem v preiskovalnem postopku in med katero je bil kot storilec kaznivih dejanj prepoznan tudi obsojenec, sama po sebi ni nezakonit dokaz, temveč gre za dokaz, ki ga je sodišče lahko ocenjevalo po načelu proste presoje dokazov.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - plačilo razlike plače - odpravnina
Ker tožnik zgolj opisno opredeljenega premoženjskega zahtevka ni nikoli opredelil v denarnem znesku in ni navedel vrednosti spornega predmeta, ugotovitve vrednosti spornega predmeta pa ni predlagala niti tožena stranka, reviziji nista dovoljeni.
Navedbe, s katerimi toženca utemeljujeta svoje stališče, da je sporno darilo nično, ne morejo biti upoštevne že zato, ker bi imela ničnost darila za posledico ravno to, kar je cilj upnikovega izpodbijanja: vrnitev premoženja dolžniku in s tem vzpostavitev njegove plačilne sposobnosti.
spor o pristojnosti - pomanjkanje slovenske jurisdikcije - povračilo izplačanih zneskov preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS kot tožnik
Če ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno slovensko sodišče ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo).
carine - doplačilo carine - izvoz in uvoz blaga istega dne
Ob ugotovljeni dejanski okoliščini, da je bilo v postopku carinjenja isto blago najprej izvoženo, nato pa istega dne čez 12 minut uvoženo z istim kamionom in na istem mejnem prehodu, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo v obravnavanem primeru za odločitev tožene stranke odločilno navedeno sporno ravnanje tožeče stranke z blagom. Sodišče prve stopnje se je tako oprlo na pravilno materialnopravno podlago, to je na CZ (1976), saj je bil uvoz po sporni uvozni carinski deklaraciji realiziran v letu 1995.
varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - pravni interes
Pravni interes za tožbo po tretjem odstavku 1. člena ZUS je v tem, da se prepreči nadaljevanje nezakonitega dejanja oziroma, da se vzpostavi zakonito stanje.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja
Ker tožniku ni bilo dokazano, da je storil hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so mu bile očitane, je sodišče sklepa disciplinskih organov kot nezakonita razveljavilo. S tem ni bilo več dejanske in pravne podlage za to, da bi tožniku zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa z dnem dokončnosti sklepa prenehalo delovno razmerje, ampak le-to še traja z vsemi posledicami, ki sledijo taki odločitvi.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Stanovanjsko pravico je bilo mogoče pridobiti na stvari, ki že obstaja, ne pa na stvari, ki bo po adaptacijah šele nastala.
Gradbeno dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del ni pogoj za pridobitev lastninske pravice po 116. členu SZ.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava - plačilo nadomestila plače - odškodninski spor - nepremoženjska škoda
Ob obravnavi pritožbe zoper drugostopenjski razveljavitveni sklep Vrhovno sodišče Republike Slovenije ne more presojati pravilnosti materialnopravnih izhodišč, zastopanih v izpodbijanem sklepu. Ob spremenjenih materialnopravnih izhodiščih je smotrno, da sodišče druge stopnje samo dopolni postopek glede na spremenjene potrebe po ugotovitvi dejanskega stanja.
ZDen člen 65, 65/2, 72, 72/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1.ZPP člen 343, 343/3.
denacionalizacija - komunalno opremljena stavbna zemljišča - celotno zemljišče ali le 60 metrski pas ob javni cesti
Za absolutno pravno domnevo iz tretjega odstavka 11. člena Navodila je dovolj, da se v 60 metrskem pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča. Ta pogoj, ki je eden od elementov podlage navedene domneve, je treba povezovati s pogojem, da ima zemljišče priključek na javno cestno omrežje. Zato in ker je parcela osnovna enota zemljiškega katastra po 7. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, je za komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče šteti celotno zemljišče, saj posamezni deli zemljiške parcele, ki ustreza pojmu nepremičnine (18. člen SPZ, 1. in 2. točka drugega odstavka 11. člena ZZK-1) ne morejo imeti različnega pravnega položaja in to ne v pogledu stvarnih pravic, niti v pogledu kategorije oziroma pravnega statusa. Torej, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 11. člena Navodila, relevantno pa je stanje ob podržavljenju, je tako zemljišče treba v celoti ovrednotiti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče, ne pa le 60 metrski pas.
revizija - razlogi za revizijo - obseg revizijske presoje - zavarovalna doba s povečanjem - rok za sodno varstvo - sodna pristojnost
Odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožniku odreklo sodno varstvo iz procesnih razlogov in se v vsebino zadeve ni spuščalo, je mogoče prvenstveno izpodbijati le iz revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka. Revizijsko sodišče je vezano na opredelitev revizijskih razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijski razlogi morajo biti v reviziji navedeni in zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva tudi konkretizirani. Revizijsko sodišče ne more ugotavljati bistvenih kršitev določb postopka, če teh revident izrecno ne uveljavlja, oziroma le iz vsebine revizijskih navedb samo sklepati o tem, za katere bistvene kršitve določb postopka po 1. in 2. točki 1. odstavka 370. člena ZPP bi morda lahko šlo.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča na delovnem mestu - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - prag vrat
Določbe 25. člena Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte namenjene za delovne in pomožne prostore ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti celoten delovni objekt raven. Prag med vrati tako ne predstavlja nedopustnega ravnanja delodajalca, za padec čezenj zato odškodninsko ne odgovarja.