azil - pospešeni ali redni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - stopnja ugotavljanja dejstev
Vrhovno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka, da bi lahko odločala v pospešenem postopku in da bila njena odločba pravilna in zakonita, že na podlagi izjav obeh tožnikov in njunega ravnanja, brez izvajanja nadaljnjih dokazov, zanesljivo ugotoviti, da tožnika zavajata oziroma zlorabljata azilni postopek s tem, da lažno predstavljata razloge, na katere se sklicujeta v prošnji za azil. Prvostopno sodišče ima prav, ko navaja, da bi morala biti pravno pomembna dejstva ugotovljena do stopnje zanesljivosti, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno.
ZKP člen 201, 272, 272/1, 272/2, 432, 432/1-1, 432/1-2, 432/3.
pripor - odločanje o priporu ob vložitvi obtožnega predloga - načelo kontradiktornosti - neobrazložen predlog tožilca - odločanje po uradni dolžnosti
Šele če bi državni tožilec svoj predlog za podaljšanje pripora obrazložil, bi bila podana kršitev načela kontradiktornosti, saj nasprotna stranka z vsebino ne bi bila seznanjena in bi ji bilo onemogočeno v zvezi s tem podati svoje argumente. Sodišče je namreč dolžno samo po uradni dolžnosti presoditi, ali so še podani razlogi za pripor ali ne, neobrazložen predlog pa na odločitev ni mogel imeti vpliva.
priznanje I. kategorije invalidnosti - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju
Bistveno za ugotovitev invalidnosti je, da je prišlo pri zavarovancu kljub zdravljenju do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa, da gre le za začasna ali občasna bolezenska stanja, ki zahtevajo zdravljenje in katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo.
Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljan druge bivše jugoslovanske republike, je odločilno, kakšno pravno razmerje daje državljanskemu statusu umrle osebe pravo Republike Slovenije oziroma pravo sedanje države naslednice bivše Republike SFRJ.
Izdaja sklepa o dedovanju (denacionaliziranega premoženja) pomeni, da je naknadno odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je toženka v obsegu tožnikovega dednega deleža zadrževala izplačane zamudne obresti iz obveznic in same obveznice.
Državljan druge republike, ki dejansko ne živi v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
ZKP člen 39, 39/1-4a, 41, 83, 83/1, 148, 148/4, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/2.KZ člen 41.
zavrnitev dokaznega predloga - izločitev - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - pravice obrambe - primernost kazni - seznanitev z nedovoljenim dokazom - odmera kazni - zakonitost kazni - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - izločitev senata - pouk osumljencu
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, iz katerega izhaja, da je bil obsojenec pred podajo izjave policiji seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen ter poučen o svojih pravicah skladno z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP; da je zatem podal izjavo, ki je zapisana v obliki odgovorov na osem vprašanj ter mu je bila prebrana, nanjo ni imel pripomb in je uradni zaznamek, katerega kopija mu je bila vročena, podpisal, ne predstavlja obvestila, ki bi po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP moralo biti izločeno iz spisa; sodišče pa svojih dokaznih zaključkov v sodbi nanj tudi ni oprlo.
premoženjska škoda - plačilo odškodnine zaradi izdane začasne odredbe - izgubljeni dobiček - nedopustno ravnanje - nastanek škode
Neutemeljen je zahtevek za povrnitev škode zaradi izdane začasne odredbe, ker ni bilo nedopustnega ravnanja in ker ni dokazan nastanek škode v obliki izgubljenega dobička.
Tisti, ki dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/2, 377.
ZUS-1 - revizija - dovoljenost - stranka kot vlagatelj - postulacijska sposobnost - obvezno zastopanje po odvetniku - pravočasnost nove revizije - zavrženje
Stranka, ki nima pravniškega državnega izpita, ne more sama vložiti revizije. Pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku ni mogoče odpraviti.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o preiskavi - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Kadar je utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, že ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi, sodišče njegov obstoj le preizkuša, kar pomeni, da presodi, ali se je stopnja ugotovljenega suma od pravnomočne ugotovitve spremenila.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - procesna predpostavka
Predmet presoje je bila zakonitost izpodbijanih odločb o trajanju tožnikove nezmožnosti za delo zaradi poškodbe kolena. Tožnik bi moral nezmožnost za delo zaradi drugih diagnoz oziroma zaradi kasneje poslabšanega zdravstvenega stanja v zvezi s poškodovanim kolenom najprej uveljavljati pred izbranim zdravnikom in drugimi organi tožene stranke. Ker tega ni storil, kasnejše, morebiti spremenjeno zdravstveno stanje, ni moglo biti predmet tega spora.
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice javnega sklada je poseženo v obstoječe pravno razmerje. Ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoče, tudi če bi tožnica s tožbo uspela. Že to pomeni za tožnico težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane nepremičnine po njeni vrnitvi v last in posest - tek upravnega postopka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Tožnik uveljavlja odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi neuporabe denacionalizirane nepremičnine za obdobje od pravnomočnosti odločbe v denacionalizaciji. Za to škodo pa po presoji revizijskega sodišča ni mogoče trditi, da bi bila v vzročni zvezi s toženčevo neaktivnostjo štiri leta prej. Odločba o prekinitvi upravnega postopka namreč dodatno potrjuje pravilnost ravnanja oziroma presoje toženca, da bi bilo nepravilno izvajati kakršnekoli aktivnosti s pridobivanjem potrebnih dovoljenj prav zaradi tekočega denacionalizacijskega postopka, saj tudi iz njenih razlogov izhaja, da je treba najprej rešiti sporno predhodno vprašanje lastništva nepremičnine.
Po vrnitvi nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu toženec sam ni mogel nadaljevati upravnega postopka, lahko pa bi ga s pooblastilom tožnika ali na podlagi posebne pogodbe s tožnikom. Tako je veljalo tudi prej, ko je toženčev pravni prednik na podlagi posebne pogodbe z naročnikom pridobil gradbeno dovoljenje in sodeloval v upravnem postopku. V tej smeri je tudi tožnikova graja zmotne uporabe materialnega prava neutemeljena, razlogi pritožbenega sodišča o pomembnosti spremembe lastništva ali po prejšnji terminologiji pravice uporabe (prva alinea 36. člena takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (iz leta 1984) pa pravilni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - hči nekdanje sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Mati tožnice je upokojena sodnica, sedaj pa mediatorka. To ne utemeljuje predloga za prenos pristojnosti.