Zaradi temeljnega izhodišča ureditve instituta vračunanja daril o enakem obravnavanju zakonitih dedičev in zaradi okoliščin, v katerih so se dediči v prejšnjem zapuščinskem postopku odločali, ali bodo ta institut sploh uveljavljali, revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Pogoja za pridobitev državljanstva glede dejanskega življenja v R Sloveniji iz 1. odstavka 40. člena ZDS, ne izpolnjuje oseba, ki v Sloveniji opravlja le sezonska priložnostna dela.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
To, da je nasprotna udeleženka zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot vodja vpisnika v Ig zadevah je ob dejstvu, da gre za majhno sodišče ter za razdelitev skupnega premoženja med zakoncema, pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost odločanja. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti je smotrno, da se v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
Po odločitvi Ustavnega sodišča je kriterij za priznanje pravice do delne pokojnine (delovni čas) tak, da ga je mogoče uporabiti samo pri osebah v delovnem razmerju. Taka ureditev je v neskladju z Ustavo, ker samozaposlenim zavarovancem ne daje pravice do delne pokojnine, čeprav za tako različno ureditev ni stvarnega, iz narave stvari izvirajočega razloga. Rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo zakonodajalcu, da ustrezno spremeni oziroma dopolni zakon, je že potekel. Sodišče mora pri sojenju upoštevati odločitev Ustavnega sodišča, s katero je ugotovljena neustavnost zakonske ureditve, četudi ta iz razlogov po 48. členu ZUstS ni bila razveljavljena. Sodišče ne sme odkloniti sodnega varstva. V primeru zakonskih praznin je naloga sodnika, da ugotovljeno vrzel v zakonu zapolni. Pri opravljanju odvetniške dejavnosti je možna vzporednica v tem, da se opravljanje odvetniške dejavnosti šteje kot zaposlitev. V takem primeru je logična in sprejemljiva rešitev, da ima pravico do delne pokojnine tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je katera od strank postopka uslužbenec sodišča, samo po sebi še ni tehten razlog za prenos pristojnosti.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2, 39.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 76.
azil - očitno neutemeljena prošnja - sum zlorabe postopka
Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ključen razlog, da je tožena stranka lahko utemeljeno štela, da tožnik zlorablja postopek, v tem da bi moral tožnik že ob prihodu v Slovenijo v decembru leta 2006 (14.12.) izraziti namero zaprositi za azil, ne pa šele potem, ko je ob ponovnem prihodu v Slovenijo, potem ko je bil vrnjen iz Avstrije, zaprosil za azil.
spor o pristojnosti - pomanjkanje slovenske jurisdikcije - povračilo izplačanih zneskov preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS kot tožnik
Če ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno slovensko sodišče ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo).
carine - doplačilo carine - izvoz in uvoz blaga istega dne
Ob ugotovljeni dejanski okoliščini, da je bilo v postopku carinjenja isto blago najprej izvoženo, nato pa istega dne čez 12 minut uvoženo z istim kamionom in na istem mejnem prehodu, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo v obravnavanem primeru za odločitev tožene stranke odločilno navedeno sporno ravnanje tožeče stranke z blagom. Sodišče prve stopnje se je tako oprlo na pravilno materialnopravno podlago, to je na CZ (1976), saj je bil uvoz po sporni uvozni carinski deklaraciji realiziran v letu 1995.
Izdaja sklepa o dedovanju (denacionaliziranega premoženja) pomeni, da je naknadno odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je toženka v obsegu tožnikovega dednega deleža zadrževala izplačane zamudne obresti iz obveznic in same obveznice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonska zveza med uslužbenko sodišča in stranko v postopku
Dejstvo, da je toženčeva žena zaposlena na Okrajnem sodišču v A. ter da je neposredno povezana s sodnico, ki odloča v tej zadevi, še ni razlog za prenos pristojnosti.
azil - pospešeni postopek - stranki v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje
Če je iz tožnikove prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje, pristojni organ v pospešenem postopku zavrne vlogo oziroma prošnjo na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil.
revizija - razlogi za revizijo - obseg revizijske presoje - zavarovalna doba s povečanjem - rok za sodno varstvo - sodna pristojnost
Odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožniku odreklo sodno varstvo iz procesnih razlogov in se v vsebino zadeve ni spuščalo, je mogoče prvenstveno izpodbijati le iz revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka. Revizijsko sodišče je vezano na opredelitev revizijskih razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijski razlogi morajo biti v reviziji navedeni in zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva tudi konkretizirani. Revizijsko sodišče ne more ugotavljati bistvenih kršitev določb postopka, če teh revident izrecno ne uveljavlja, oziroma le iz vsebine revizijskih navedb samo sklepati o tem, za katere bistvene kršitve določb postopka po 1. in 2. točki 1. odstavka 370. člena ZPP bi morda lahko šlo.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča na delovnem mestu - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - prag vrat
Določbe 25. člena Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte namenjene za delovne in pomožne prostore ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti celoten delovni objekt raven. Prag med vrati tako ne predstavlja nedopustnega ravnanja delodajalca, za padec čezenj zato odškodninsko ne odgovarja.
žalitev udeleženca v postopku - center za socialno delo - kaznovanje pooblaščenca - denarna kazen
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP gre za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, in ne za kazenskopravni institut, zato tudi zahteva po kaznovanju, kot jo imenuje pritožnik, ni potrebna.
CSD I. je v tem primeru sodeloval že v rednem postopku, svoje mnenje pa je podal tudi v postopku z obnovo. Osebe, ki se udeležujejo postopka, so stranke, zakoniti zastopniki, pooblaščenci, intervenienti, priče, izvedenci in tolmači.(1) Sodišče, ki mora v postopkih varstva in vzgoje otrok glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo, je v podobnem položaju, kot takrat, ko dejstva v zvezi z otrokovo koristjo ugotavlja s pričami ali izvedenci. Če naj se preprečijo žalitve prič in izvedencev, ni razloga, da sodišče dovoli žalitev centrov za socialno delo. Namen 109. člena ZPP je zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, zato ima sodišče pravico kaznovati tudi tistega, ki v svoji vlogi žali center za socialno delo, saj tudi ta sodeluje v postopku.
vrnitev nepremičnine v postopku denacionalizacije - vpliv denacionalizacije na najemna razmerja - najemnina
Določba 1. odstavka 24. člena ZDen, po kateri vrnitev stvari v postopku denacionalizacije ne vpliva na najemna razmerja, ki so bila (pred uveljavitvijo ZDen, se pravi pred 7.12.1991) ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, ima dvojni pomen. Obstoj takih razmerij vpliva na obliko vračanja premoženja, saj pomeni oviro za vračanje stvari v last in posest. Premoženje se zato vrača le z vrnitvijo - vzpostavitvijo lastninske pravice v korist upravičenca, ne pa tudi v njegovo neposredno posest. Hkrati se s tem ohranja obstoječe najemno razmerje, kar pomeni, da stopi novi lastnik (denacionalizacijski upravičenec) na mesto najemodajalca; potlej obstajajo pravice in obveznosti iz najema med njim in najemnikom. To pomeni, da gre novemu lastniku (denacionalizacijskemu upravičencu) najemnina po najemni pogodbi, v katero je na podlagi 24. člena ZDen vstopil na mesto najemodajalca, od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje.