ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2, 39.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 76.
azil - očitno neutemeljena prošnja - sum zlorabe postopka
Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ključen razlog, da je tožena stranka lahko utemeljeno štela, da tožnik zlorablja postopek, v tem da bi moral tožnik že ob prihodu v Slovenijo v decembru leta 2006 (14.12.) izraziti namero zaprositi za azil, ne pa šele potem, ko je ob ponovnem prihodu v Slovenijo, potem ko je bil vrnjen iz Avstrije, zaprosil za azil.
Navedbe, s katerimi toženca utemeljujeta svoje stališče, da je sporno darilo nično, ne morejo biti upoštevne že zato, ker bi imela ničnost darila za posledico ravno to, kar je cilj upnikovega izpodbijanja: vrnitev premoženja dolžniku in s tem vzpostavitev njegove plačilne sposobnosti.
priznanje I. kategorije invalidnosti - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju
Bistveno za ugotovitev invalidnosti je, da je prišlo pri zavarovancu kljub zdravljenju do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa, da gre le za začasna ali občasna bolezenska stanja, ki zahtevajo zdravljenje in katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo.
Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljan druge bivše jugoslovanske republike, je odločilno, kakšno pravno razmerje daje državljanskemu statusu umrle osebe pravo Republike Slovenije oziroma pravo sedanje države naslednice bivše Republike SFRJ.
Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, ki jo lahko izpodbija samostojno, kar pomeni, da mora imeti oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu staršev (zakonski otrok državljanstvu svojega očeta), možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost. Mladoletnost ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
azil - skrajšani postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - zamolčanje predhodno vloženih prošenj za azil
Že to, da je prosilec za azil prikril podatek, da je za azil že zaprosil v drugi državi, je zadostna podlaga za zavrnitev prošnje za azil v skrajšanem postopku zaradi razloga iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu v zvezi s 4. alinejo 36. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VS0010466
ZOR člen 199.ZMed člen 18, 18/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - solidarna odgovornost - kršitev osebnostne pravice - vrednost izpodbijanega dela odločbe - žalitev v tisku - odgovornost izdajatelja - objava preklica trditev - preklic tujih trditev - namen preklica - protipravnost ravnanja novinarja
Izdajatelj časopisa ni pasivno legitimiran subjekt, ki bi lahko s preklicem v časopisu objavljenih izjav tretjih oseb o tožniku nudil slednjemu zadoščenje, predvideno kot eno izmed oblik povrnitve nepremoženjske škode z določbo 199. člen ZOR. Namena te oblike restitucije ni mogoče doseči z nekogaršnjim "preklicem" izjave, ki ni bila njegova, saj bi bil brez slehernega pomena tako za prizadetega, kot tudi za oblikovanje oziroma ustvarjanje mnenja drugih o njem.
Zaradi temeljnega izhodišča ureditve instituta vračunanja daril o enakem obravnavanju zakonitih dedičev in zaradi okoliščin, v katerih so se dediči v prejšnjem zapuščinskem postopku odločali, ali bodo ta institut sploh uveljavljali, revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Državljan druge republike, ki dejansko ne živi v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
ZKP člen 39, 39/1-4a, 41, 83, 83/1, 148, 148/4, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/2.KZ člen 41.
zavrnitev dokaznega predloga - izločitev - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - pravice obrambe - primernost kazni - seznanitev z nedovoljenim dokazom - odmera kazni - zakonitost kazni - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - izločitev senata - pouk osumljencu
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, iz katerega izhaja, da je bil obsojenec pred podajo izjave policiji seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen ter poučen o svojih pravicah skladno z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP; da je zatem podal izjavo, ki je zapisana v obliki odgovorov na osem vprašanj ter mu je bila prebrana, nanjo ni imel pripomb in je uradni zaznamek, katerega kopija mu je bila vročena, podpisal, ne predstavlja obvestila, ki bi po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP moralo biti izločeno iz spisa; sodišče pa svojih dokaznih zaključkov v sodbi nanj tudi ni oprlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je katera od strank postopka uslužbenec sodišča, samo po sebi še ni tehten razlog za prenos pristojnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - čas storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče krši kazenski zakon, če na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi nepravilno ali ga ne uporabi. Sodišče prve stopnje je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe ugotovilo dejansko stanje, ki ustreza opisanemu kaznivemu dejanju in so v ravnanju obdolženca vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja, zato kazenski zakon ni bil kršen.
ZUS-1 - revizija - dovoljenost - postulacijska sposobnost - zavrženje
Tožnik, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, in ki je navedel, da ne bo pooblastil pooblaščenca s takim izpitom, je oseba, ki nima pravice vložiti revizije, saj nima ustrezne izobrazbe ali ustreznega pooblaščenca.
denacionalizacija - razlastitev družbe z omejeno zavezo - upravičenec do denacionalizacije
Družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi. Lastninska pravica se po pravnih pravilih § 9 ZZK iz leta 1930 ni pridobila že s sporazumom o delitvi, ampak šele z vpisom v zemljiško knjigo.
azil - ponovna prošnja - status prosilca - omejitev gibanja
ZAzil kot prosilca za azil opredeljuje tujca, ki je vložil prošnjo za azil in sicer od trenutka vložitve prošnje za azil do sprejetja pravnomočne odločitve. Da takega položaja ne bi imel tujec, ki ponovno prosi za azil, iz ZAzil ne izhaja.
azil - pospešeni ali redni postopek - subsidiarna zaščita - zatrjevane psihične motnje - zaslišanje prosilca - odločba Ustavnega sodišča
Stabilno psihično stanje stranke se v upravnem in sodnem postopku praviloma predpostavlja in se te domneve ne da izpodbiti z enostavno izjavo oziroma tožbeno oziroma pritožbeno navedbo, pač pa šele s predložitvijo relevantnih dokazov, ki bi bile lahko podlaga za začetek izvajanja dokazov, ki bi lahko ovrgle domnevo psihične stabilnosti stranke v postopku. Zato bo v ponovljenem postopku tožena stranka morala v rednem ugotovitvenem postopku ugotoviti in preveriti vsa dejstva, ki so pomembna za odločanje, zlasti pa podrobneje zaslišati prvo tožnico, in če se bo pojavil dvom o tožničinem zavedanju njenih izjav pri podaji prošnje za azil kot tudi na njenem zaslišanju, bo morala v nadaljevanju postopka, vsekakor pa pred dokončno odločitvijo o zadevi, postopati po določbah 2. in 3. odstavka 33. člena ZAzil.