denacionalizacija - razlastitev družbe z omejeno zavezo - družbenik kot upravičenec
Družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi kot posamezne nepremičnine in ne kot celoten kapital družbe. Lastninska pravica se po pravnih pravilih § 9 ZZK iz leta 1930 ni pridobila že s sporazumom o delitvi, ampak šele z vpisom v zemljiško knjigo.
denacionalizacija - razlastitev družbe z omejeno zavezo - upravičenec do denacionalizacije
Družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi. Lastninska pravica se po pravnih pravilih § 9 ZZK iz leta 1930 ni pridobila že s sporazumom o delitvi, ampak šele z vpisom v zemljiško knjigo.
azil - pospešeni ali redni postopek - subsidiarna zaščita - zatrjevane psihične motnje - zaslišanje prosilca - odločba Ustavnega sodišča
Stabilno psihično stanje stranke se v upravnem in sodnem postopku praviloma predpostavlja in se te domneve ne da izpodbiti z enostavno izjavo oziroma tožbeno oziroma pritožbeno navedbo, pač pa šele s predložitvijo relevantnih dokazov, ki bi bile lahko podlaga za začetek izvajanja dokazov, ki bi lahko ovrgle domnevo psihične stabilnosti stranke v postopku. Zato bo v ponovljenem postopku tožena stranka morala v rednem ugotovitvenem postopku ugotoviti in preveriti vsa dejstva, ki so pomembna za odločanje, zlasti pa podrobneje zaslišati prvo tožnico, in če se bo pojavil dvom o tožničinem zavedanju njenih izjav pri podaji prošnje za azil kot tudi na njenem zaslišanju, bo morala v nadaljevanju postopka, vsekakor pa pred dokončno odločitvijo o zadevi, postopati po določbah 2. in 3. odstavka 33. člena ZAzil.
azil - ponovna prošnja - status prosilca - omejitev gibanja
ZAzil kot prosilca za azil opredeljuje tujca, ki je vložil prošnjo za azil in sicer od trenutka vložitve prošnje za azil do sprejetja pravnomočne odločitve. Da takega položaja ne bi imel tujec, ki ponovno prosi za azil, iz ZAzil ne izhaja.
Iz zakonskih določb izhaja, da je preverjanje zakonskih pogojev za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v pristojnosti Agencije, na skupščini pa je potrebno predhodno sprejeti sklep o spremembi dejavnosti. Zato delničarji sklepa skupščine o spremembi dejavnosti ne morejo izpodbijati z razlogom, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 143a. člena ZISDU, ki se nanaša na strukturo naložb pooblaščene investicijske družbe.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 12, 12/1-1.ZVZD člen 39, 103, 104, 105.URS člen 157, 157/2.
odločba o zamenjavi člana volilnega odbora - pravna narava izpodbijanega akta
Odločba o zamenjavi člana volilnega odbora ni upravna odločba, temveč je akt volilnega organa, s katerim se ni posegalo v pravni položaj oziroma odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih člana volilnega odbora v upravnem postopku (1. odstavek 2. člena ZUS-1), prav tako tudi ni posamični akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (2. odstavek 157. člena Ustave Republike Slovenije in 1. odstavek 4. člena ZUS-1).
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.URS člen 22, 25.
razlogi za revizijo - posredno (prikrito) izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revidentka je preko svojih revizijskih navedb skušala prikazati bistvene kršitve v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, predvsem kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pri čemer je večjo težo svojim revizijskim očitkom skušala dati s sklicevanjem na kršitev 22. člena (enako varstvo pravic) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave Republike Slovenije, vendar pa gre pri tem za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
Akt, s katerim je Državna volilna komisija RS (DVK) ugotovila, komu pripada pravica, da nadomešča poslanko Državnega zbora RS, ki je bila imenovana za ministrico, temelji na 14. členu Zakona o poslancih (ZPos-UPB2). Takšna ugotovitev ima značaj potrdila o izvolitvi iz 98. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 109/2006).
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev.
stalno prebivališče - vloga za izdajo potrdila iz uradne evidence - nezakoniti izbris - pravni interes - osebe, sprejete v slovensko državljanstvo - odločba - zavrženje tožbe
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-284/94 z dne 4.2.1999 ne nanaša na osebe, ki so pridobile državljanstvo po ZDRS (tako kot tožnik: odločba z dne 29.6.2001). Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da učinke 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče razširiti na osebe, ki so bile sprejete v slovensko državljanstvo na podlagi 40. člena ZDRS, saj je dejanska podlaga za pridobitev državljanstva po navedenem členu prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je dne 23.12.1990, in to, da te osebe tukaj dejansko živijo, vloga pa se vloži pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere imajo te osebe stalno prebivališče.
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena praviloma spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja je v reviziji izrecno izključena, vendar lahko v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 (prej 16. člen ZUS) primerno uporablja v postopku upravnega spora, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka (1. točka 1. odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s 14. točko 339. člena ZPP).
ZDen člen 25, 26, 36, 37, 37/2, 43, 43/1, 44, 44/5.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - vrednotenje premoženja
Kadar je predmet vračanja v postopku denacionalizacije podjetje, so oblike vračanja različne, in sicer kot podjetje, če še obstoji, kot del podjetja, ali v obliki premoženja podržavljenega podjetja ali v obliki odškodnine v obveznicah SOD. V vsakem primeru pa je treba najprej ugotoviti neto aktivo podjetja ob podržavljenju, ki se ugotavlja za nepremičnine po pravilih ZDen, ki veljajo za nepremičnine, za drugo premoženje pa iz akta o podržavljenju oziroma relevantnih drugih listin.
CZ (1976) člen 56, 56/1. CZ (1995) člen 129. ZUP (1986) člen 224.ZUS-1 člen 64, 83, 86.
carine - zastaranje pravice do izterjave carine
Ker CZ (1976) ne napotuje na subsidiarno uporabo predpisa, ki ureja davčni postopek, je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določilo takrat veljavnega ZUP (1986), ki v 224. členu določa, da materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo šele z njeno dokončnostjo.
Ogrožanje varnosti ni nujno predhodna faza kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Obsojenčeva predhodna in kasnejša grožnja, da bo oškodovanca ubil, ni zajeta v (kasnejši) hudi telesni poškodbi.
ZKP člen 18, 18/2, 215, 299, 299/2, 329, 329/2, 371, 371/1-8.KZ člen 29, 29/3, 35.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog - nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - ogled - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - hišna preiskava - privolitev - skrit prostor prevoznega sredstva
Če vikend ni bil ograjen, in je bil tudi kraj, kjer je bil na tleh najden za vložnika sporni madež rdeče barve, dostopen brez ovir ter od roba lesenega dela vikenda oddaljen en meter, procesno dejanje ogleda v takih okoliščinah ne pomeni posega v pravico do zasebnosti.