Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - položaj stranke - neobstoječa pravna oseba
Revizija je nedovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta, niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu, kot tudi, če jo vloži neobstoječa pravna oseba.
ZPD člen 82. CZ člen 270. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
temeljni prometni davek za uvoženo blago - naknadna odmera
Za naknadno odmero temeljnega prometnega davka po odločbi carinskega organa se do uveljavitve predpisov o davčnem postopku uporabljajo določbe carinskega zakona.
Ni mogoče sklepati na precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah v postopku in med zapisniki (protispisnost), če so posamezni dokazi glede odločilnih dejstev po vsebini različni. Takšna situacija sodišču nalaga le njihovo presojo.
upravni spor - revizija - neobstoječa pravna oseba - zavrženje
Revizija, ki jo vloži neobstoječa pravna oseba in pravna oseba, ki ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta, niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu, ni dovoljena, zato jo vrhovno sodišče v okviru predhodnega preizkusa zavrže.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23875
ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 372, 372/1-4.KZ člen 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - zakonski znaki kaznivega dejanja - alternativna dispozicija
Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi je izvršeno (dokončano) že s samo pridobitvijo orožja kot eno od alternativno določenih oblik tega kaznivega dejanja; dejstvo, da sta storilca pridobljeno orožje nameravala tudi vnesti v državo, pri čemer pa nista uspela, kar pomeni, da je eden od možnih načinov izvršitve kaznivega dejanja ostal le pri poskusu, na obstoj in pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja nima nobenega vpliva.
ZDen člen 9, 9/3, 11, 12, 66, 66/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - prejšnji lastnik hrvaški državljan - vstop dedičev po 12. členu ZDen - prekinitev upravnega spora
Če je bil prejšnji lastnik podržavljenega premoženja hrvaški državljan, bi bilo v nasprotju z namenom določbe 3. odstavka 9. člena ZDen, da bi namesto njega lahko na podlagi 12. člena ZDen kot upravičenci vstopili njegovi dediči 1. dednega reda, četudi so bili ves čas slovenski državljani.
ZUS-1 - nova odločba tožene stranke - ustavitev postopka - vročilnica
Po izdaji nove odločbe je bil tožnik pozvan v skladu z 39. členom ZUS-1, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Prejem poziva dokazuje podpisana vročilnica, ki je po svoji vsebini javna listina.
začasna odredba - pogoji za izdajo - nepopolna tožba
Po določbi 35. člena ZUS-1 tožnik lahko z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče. Po navedeni procesni določbi ni podlage za skupno obravnavanje obeh zahtevkov, ki jih je tožnica postavila v tožbi in ki temeljita na različni pravni in dejanski pdolagi, saj take kumulacije zahtevkov ZUS-1 ne dopušča. Ker je sodišče vezano na opredelitev stranke v tožbi, bi moralo pri predhodnem preizkusu tožbe tožnico opozoriti, da glede na določbo 35. člena ZUS-1 njena tožba ni sposobna za obravnavanje (31. člen ZUS-1) in zaradi tega zahtevati, da tožbo ustrezno popravi. Odločanje o začasni odredbi je vezano na tožbo, ki je sposobna za obravnavanje, kar v konkretnem primeru ni podano.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zakonitosti
Prvostopenjsko sodišče je odločilo pravilno s tem, ko je načelo zakonitosti razlagalo tako, da mora tožena stranka pri ponovnem odločanju po odpravi odločbe upoštevati tisto pravno (in dejansko) stanje, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe v upravnem postopku.
kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku
Postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je bil že končan, zato zatrjevane kršitve ni več in je ni več mogoče preprečevati. Ker je zatrjevana kršitev ustavne pravice prenehala, ni več dejanja, ki bi posegalo v tožnikove pravice in ne v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23870
ZKP člen 248, 355, 371, 371/2.KZ člen 47, 47/1.URS člen 29, 29/1-3.
kršitev pravic obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo neposrednosti - nadaljevano kaznivo dejanje - odmera kazni
Relevantnost in potrebnost dokaza z izvedencem psihološke stroke sodišče ocenjuje na podlagi vseh zbranih podatkov v spisu in ni predpisan poseben kontradiktorni narok ali kakšna drugačna procesna oblika za odločanje o sprejemanju dokazov. Zato sodišče ni kršilo postopka po prvem odstavku 355. člena ZKP, če je le kot eno od podlag za odločitev o dokaznem predlogu za postavitev izvedenca psihologa ali dopolnitev izvedenskega mnenja uporabilo izvedensko mnenje iz drugega kazenskega postopka proti obtožencu.
kršitev kazenskega zakona - čas izvršitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - primernost kazni
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v čas veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj, oziroma četudi je novi zakon za storilca strožji.
cesija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve
Določba prvega odstavka 443. člena ZOR je (pretežno) dispozitivne narave. Ker (kolikor) smeta prosto dogovoriti odstopničino odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve, smeta pogodbenici pogodbe o odstopu terjatev dogovoriti tudi časovne in vsebinske modalitete te odgovornosti. Odgovornost za izterljivost je odprt pravni pojem, ki pa ga ob odsotnosti določnega dogovora ni mogoče razumeti, kot to terja revidentka, v njegovem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil. Strožja pogodbena zaveza ni bila ugotovljena.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Zakoniti zastopnik tožene stranke je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.