KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23875
ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 372, 372/1-4.KZ člen 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - zakonski znaki kaznivega dejanja - alternativna dispozicija
Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi je izvršeno (dokončano) že s samo pridobitvijo orožja kot eno od alternativno določenih oblik tega kaznivega dejanja; dejstvo, da sta storilca pridobljeno orožje nameravala tudi vnesti v državo, pri čemer pa nista uspela, kar pomeni, da je eden od možnih načinov izvršitve kaznivega dejanja ostal le pri poskusu, na obstoj in pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja nima nobenega vpliva.
ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/2-3, 57, 481.ZS člen 114, 114/2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - civilni spor - stvarna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - izključena krajevna pristojnost - spor iz najema nepremičnine - lega nepremičnine
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnine je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Kadar ne gre za gospodarski spor, je ne glede na vrednost spora zaradi spremembe zakonske določbe podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
upravni spor - revizija - neobstoječa pravna oseba - zavrženje
Revizija, ki jo vloži neobstoječa pravna oseba in pravna oseba, ki ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta, niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu, ni dovoljena, zato jo vrhovno sodišče v okviru predhodnega preizkusa zavrže.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19239
ZAzil člen 1, 1/3, 39, 39/1.ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/2-2.
azil - subsidiarna zaščita - glavna obravnava v upravnem sporu
Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen, obstoj in pravna pomembnost predlaganih dokazov pa morata biti utemeljena. To pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem določnega dokaza, v konkretnem primeru z zaslišanjem tožnikov, mogoče ugotoviti in utemeljiti, v čem in kako naj bi vplivale na odločitev.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - položaj stranke - neobstoječa pravna oseba
Revizija je nedovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta, niti ji položaj stranke ni bil priznan v upravnem sporu, kot tudi, če jo vloži neobstoječa pravna oseba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je prva toženka sodnica in predsednica Okrajnega sodišča v A.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zakonitosti
Prvostopenjsko sodišče je odločilo pravilno s tem, ko je načelo zakonitosti razlagalo tako, da mora tožena stranka pri ponovnem odločanju po odpravi odločbe upoštevati tisto pravno (in dejansko) stanje, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe v upravnem postopku.
kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku
Postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je bil že končan, zato zatrjevane kršitve ni več in je ni več mogoče preprečevati. Ker je zatrjevana kršitev ustavne pravice prenehala, ni več dejanja, ki bi posegalo v tožnikove pravice in ne v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi.
začasna odredba - pogoji za izdajo - nepopolna tožba
Po določbi 35. člena ZUS-1 tožnik lahko z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče. Po navedeni procesni določbi ni podlage za skupno obravnavanje obeh zahtevkov, ki jih je tožnica postavila v tožbi in ki temeljita na različni pravni in dejanski pdolagi, saj take kumulacije zahtevkov ZUS-1 ne dopušča. Ker je sodišče vezano na opredelitev stranke v tožbi, bi moralo pri predhodnem preizkusu tožbe tožnico opozoriti, da glede na določbo 35. člena ZUS-1 njena tožba ni sposobna za obravnavanje (31. člen ZUS-1) in zaradi tega zahtevati, da tožbo ustrezno popravi. Odločanje o začasni odredbi je vezano na tožbo, ki je sposobna za obravnavanje, kar v konkretnem primeru ni podano.
Nična pogodba glede na izrecno določbo 1. odstavka 107. člena ZOR ne postane veljavna, če je vzrok ničnosti morda pozneje (z naknadnim sprejemom skupščinskega sklepa o umiku delnic) prenehal.
Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je bil v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD, je bil ničen (4. odstavek 240. člena ZGD). Posledica ničnosti je, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih od nje prejeli iz ničnega pravnega posla (1. stavek 1. odstavka 230. člena ZGD). Pri vračilu prepovedanih plačil (to je plačil, ki jih je družba dejansko izvršila delničarjem zaradi nedopustne pridobitve lastnih delnic) gre za zahtevek, ki ga družba (oziroma stečajni upravitelj) uveljavlja na podlagi določb ZGD (1. stavek 1. odstavka njegovega 230. člena) in ne na podlagi določb ZOR (1. odstavka njegovega 104. člena), vendar to zahtevku ne jemlje narave kondikcijskega zahtevka (ki ima po prevladujočem stališču pravne teorije obogatitveno in ne vrnitveno (restitucijsko) naravo). Stranka, ki je na podlagi nične pogodbe izpolnila svojo obveznost, ima tako na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
ZGD v 1. stavku 1. odstavka 230. člena določa le poseben (korporacijskopraven) razlog ničnosti, ki vsebinsko pomeni konkretizacijo prisilnih predpisov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, katerih kršitev ima za posledico ničnost pogodbe, kar pa ne pomeni, da na področju korporacijskega prava za ničnost pravnih poslov o pridobitvi lastnih delnic v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD velja drugačna ureditev od tiste, ki velja na področju obligacijskega prava, ko pri ugotavljanju utemeljenosti kondikcijskih (povračilnih) zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odstavka 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali njegov 2. in 3. odstavek. Posebna ureditev velja le, če so delničarji prejeli plačila kot dividende (2. stavek 2. odstavka 230. člena ZGD), vendar v tem sporu ne gre za takšen primer (ko bi dolžnost vrnitve prepovedanih plačil veljala le, če bi delničarji vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni).
Za odločitev o utemeljenosti povračilnega zahtevka tožeče stranke ni bistvenega pomena dobrovernost ("poštenost") tožene stranke, čeprav je tudi pomembna pri odločitvi (glej 3. odstavek 104. člena ZOR). Bistvena za odločitev je namreč tudi "poštenost" tožeče stranke, ki uveljavlja povračilni zahtevek (glej 2. odstavek 104. člena ZOR).
kršitev kazenskega zakona - čas izvršitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - primernost kazni
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v čas veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj, oziroma četudi je novi zakon za storilca strožji.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
cesija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve
Določba prvega odstavka 443. člena ZOR je (pretežno) dispozitivne narave. Ker (kolikor) smeta prosto dogovoriti odstopničino odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve, smeta pogodbenici pogodbe o odstopu terjatev dogovoriti tudi časovne in vsebinske modalitete te odgovornosti. Odgovornost za izterljivost je odprt pravni pojem, ki pa ga ob odsotnosti določnega dogovora ni mogoče razumeti, kot to terja revidentka, v njegovem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil. Strožja pogodbena zaveza ni bila ugotovljena.