azil - omejitev gibanja - kraj nastanitve prosilca - sum zavajanja ali zlorabe postopka
Glede na določbo 3. odstavka 27. člena ZAzil se omejitev gibanja lahko izvaja tudi v drugih ustreznih objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ne le v objektu azilnega doma, kot to meni tožnik v pritožbi.
Ker so tožniki navadni sosporniki, se vprašanje dovoljenosti revizije presoja ločeno po revizijsko sporni vrednosti terjatve vsakega posameznega kupca.
vmesna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno vmesno sodbo - delež odškodninske odgovornosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na svojo pravnomočno vmesno sodbo. Pritožbeno sodišče bi zato moralo pri odločanju o utemeljenosti toženkine pritožbe upoštevati, da je v prisojeni odškodnini že implicirana veljavnost vmesne sodbe ali povedano drugače: prisojena odškodnina že vključuje porazdelitev odgovornosti v razmerju 85 : 15. Pritožbeno sodišče bi zato moralo v zvezi s pritožbo toženke proti prvostopenjski sodbi predvsem odločiti ali je prisojena odškodnina (ob že upoštevani deljeni odgovornosti kot je bilo odločeno z vmesno sodbo) morda previsoka. Pritožbeno sodišče je tako pri odločanju o pritožbi toženki interpretiralo prvostopenjsko sodbo v nasprotju z določbami 315. člena ZPP in bi to tudi lahko vplivalo na pravilnost sodbe.
Vsa revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (370/3 ZPP), so tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno ločeno ob odmeri odškodnin za vsako izmed oblik nepremoženjske škode upoštevana že v pravnomočni sodbi.
Oprostitev plačila sodnih taks velja le za naprej, torej za vloge oziroma dejanja, ki so storjena hkrati s prošnjo za oprostitev plačila oziroma za poznejše vloge oziroma dejanja, ne pa za tiste, ki so bile vložene oziroma dejanja, opravljena pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodnih taks.
ZAzil člen 35, 35/2-2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
azil - pospešeni ali redni postopek - preganjanje - odločba ustavnega sodišča
V pospešenem azilnem postopku se lahko prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena iz razloga, ker ne gre za preganjanje le, če dejanja oziroma okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, v nobenem primeru ne morejo biti preganjanje.
sodne takse - predložitev potrdila plačilo po preteku roka - kazenska taksa
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazilo o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah 3. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10 %, vendar ne več kot 250 točk, če pa taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po 2. odstavku 29. člena ZST, torej taksa s pribitkom 50 % na takso, ki jo je bil zavezanec dolžan plačati.
ZDen člen 19, 19/1-1, 19/1-3. ZV člen 21, 21/8, 22, 22/1.
denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - vodno zemljišče - naravno javno dobro - pravni promet
Ni sporno, da imata sporni vodni zemljišči na podlagi ZV-1 status naravnega javnega dobra. Vendar status javnega dobra v nekaterih primerih ne pomeni, da stvar, ki je razglašena za javno dobro, ni v pravnem prometu oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker omenjeni nepremičnini ne spadata v prvi red voda, ki so naštete v prilogi ZV-1 in so po zakonu v lasti države (kar v zadevi niti ni sporno), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zanju ne velja, da bi bili izven pravnega prometa.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga sicer formalno ni nepopolna in jo sodišče prve stopnje obravnava po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo plačila takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (1,000.000 SIT). Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago, je lahko dovoljena revizija samo glede tistih zahtevkov, ki samostojno presegajo navedeni revizijski prag.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0010095
EKČP člen 8, 10.URS člen 26, 35, 37, 39.ZKP člen 143, 150.
povrnitev nepremoženjske škode - pravno mnenje - protipravnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - poseg v svobodo izražanja - nezakonito delo policije - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - odredba preiskovalnega sodnika
Ravnanje policije, ki je (brez odredbe preiskovalnega sodnika) pridobila podatke o telefonskih klicih, je protipravno in predstavlja takó kršitev pravice do (komunikacijske) zasebnosti kot (v tem primeru, ko je bil tožnik novinar) pravice do svobodnega izražanja. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je preiskovalni sodnik dva dni po pridobitvi podatkov o telefonskih klicih izdal odredbo o pregledu prometa preko tožnikovega mobilnega telefona in njeno "izvršitev" prepustil policiji.
krajevna pristojnost - izvršba zoper družbenika družbe z oneomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
Sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika.
Tožnik, ki je z enoto JLA zapustil Republiko Slovenijo, v Sloveniji ni dejansko živel od 26. avgusta 1991 do 5. junija 1992. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva.
Novela hrvaškega Zakona o nadomestilu za premoženje, odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine (Narodne novine Republike Hrvaške, št. 80/02), ne vzpostavlja vzajemnosti z Republiko Slovenijo, kot zmotno meni revident, ampak dopušča vračanje premoženja ob predhodni sklenitvi mednarodnega sporazuma (2. odstavek 2. člena). To pa pomeni, da so tujci upravičeni do denacionalizacije v Republiki Hrvaški le pod pogojem sklenitve mednarodnega sporazuma, ta pa z Republiko Slovenijo v času odločanja še ni bil sklenjen.
neupravičena pridobitev - premoženjska razmerja med zakonci - odpadla podlaga za vlaganje v posebno premoženje zakonca - skupni dolgovi
Revizijske trditve o drugačni vrednosti toženkinega posebnega premoženja, o neobstoju njenega soglasja za odmero njeni sestri za odpoved nujnemu deležu in o drugačnem času posojil pomenijo v revizijski fazi postopka nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
denacionalizacija - predmet denacionalizacije - premoženje izločeno iz zaplembe, zaradi izločitvenega zahtevka tretjih oseb
Predmet denacionalizacije je lahko le premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino.