denacionalizacija - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Ob preizkusu, ali so podani razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS-1), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ti niso podani.
V revizijski fazi postopka je neizpodbojna dejanska ugotovitev sodišč, da je zavarovani avtomobil s parkirišča ukradel neznani storilec. To pa je primer, ki (glede na v tej smeri jasno določbo splošnih pogojev) spada med zavarovane nevarnosti. Zato je odveč revizijska graja dodanih razlogov obeh sodišč o ničnosti posameznih delov določb splošnih pogojev.
ZAzil člen 35, 35/2-2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
azil - pospešeni ali redni postopek - preganjanje - odločba ustavnega sodišča
V pospešenem azilnem postopku se lahko prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena iz razloga, ker ne gre za preganjanje le, če dejanja oziroma okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, v nobenem primeru ne morejo biti preganjanje.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga sicer formalno ni nepopolna in jo sodišče prve stopnje obravnava po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo plačila takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (1,000.000 SIT). Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago, je lahko dovoljena revizija samo glede tistih zahtevkov, ki samostojno presegajo navedeni revizijski prag.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov
Ko gre za objektivno kumulacijo različnih nedenarnih zahtevkov celo več tožnikov, ki glede vseh zahtevkov niti niso enotni sosporniki, mora biti po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti imam zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
Odškodnino iz naslova skaženosti sodišče prisodi le, če je podan tako subjektivni kot objektivni kriterij za obstoj skaženosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
povrnitev škode - odgovornost za napake - vidne napake - skrite napake - pomešanja različnih vrst vina ob pretovarjanju - skrbnost dobrega strokovnjaka
Čeprav je bila sprememba vina vidna in je mogoče na prvi pogled reči, da gre za vidno napako, je ob trditvi tožeče stranke, da je bilo vino pretovorjeno ponoči in zato spremembe barve ni bilo mogoče opaziti, ocena, ali gre v takem primeru za vidno ali skrito napako, stvar pravilne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče pri tem ne sprejema trditve tožeče stranke, da bi lahko vidno napako (spremenjen videz vina) šteli za skrito zato, ker naj bi bilo vino pretovorjeno ponoči. Ob skrbnem ravnanju dobrega strokovnjaka (pretovarjanje je potekalo pod strokovnim nadzorom) je treba od prejemnika vina pričakovati, da vsaj barvo vina pregleda ob takih pogojih, da lahko ugotovi, ali je ustrezna, tudi če pretovarjanje in jemanje vzorcev poteka ponoči.
najem poslovnih prostorov - obveznosti najemnika - popravila, ki jih je treba opraviti takoj - sanacija objekta zaradi potresa - povrnitev stroškov popravila
Zapis dela 17. člena ZPSPP, da ima najemnik pravico do povračila stroškov za popravila, ki ne gredo v njegovo breme, če gre za taka popravila, ki jih je treba izvršiti takoj, da ne bi prišlo do večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, izraža intervencijsko dolžnost najemnika. Tožena najemnica bi svojo v pobot uveljavljano terjatev zadostno utemeljila z navajanjem, da ta odraža stroške interventnega popravila, potrebnega za odvrnitev grozeče večje škode na najetih prostorih, ne da bi ji bilo treba posebej zatrjevati takšno nujnost ukrepanja, ki ji ne omogoča ne obvestitve najemodajalca ne dajanja dodatnega roka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami
Ker je sodišče druge stopnje notarskemu zapisu pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici ima, njegovega zaključka, da notarski zapis ni izvršilni naslov, ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izvajanje dejavnosti v javnem interesu - promet blaga in storitev - zastaranje terjatve - zastaralni rok
Izgradnja odlagališča komunalnih odpadkov spada v komunalno dejavnost tožeče stranke; to torej ni dejavnost, ki bi jo tožeča stranka izvajala na trgu, ampak mora biti njeno izvajanje zagotovljeno v javnem interesu. Terjatev iz pogodbe o sofinanciranju izgradnje odlagališča zato ne zastara v triletnem zastaralnem roku iz 374. člena ZOR.
stavbno zemljišče - ničnost pogodbe - sklenitev pogodbe - ius cogens - javni interes - izdaja upravne odločbe - komunalni prispevek - odmera stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
Določbe prvega odstavka 45. člena ZSZ ni mogoče razumeti tako, da bi kot ius cogens prepovedovala sklenitev pogodbe o odmeri sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, razen če bi bila pogodba sklenjena v nasprotju z javnim interesom, česar pa v tej zadevi nihče ne trdi.
ZPP člen 377, 384, 384/1, 384/2, 481, 481/1, 481/1-2, 490.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži
Ker po določbi 490. člena ZPP revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena, tudi zoper izpodbijani sklep (s katerim je bil potrjen sklep o zavrženju tožbe) ni.
Z ugovorom arbitražne klavzule, ki ga je v postopku podala tožena stranka, se premoženjski spor ni spremenil v spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži.
Narava pogodbe o pripoznavi dolga je sicer odvisna od okoliščin konkretnega primera. Po naravi stvari pa ima največkrat prvine novacije in poravnave. V takšnem primeru je dolg po takšni pogodbi nova glavnica, ki je v razmerju do dolga iz primarne obveznosti abstraktna.