bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - relativni izključitveni razlog - seznanitev z nedovoljenim dokazom - vpliv na nepristranskost - zahteva za izločitev - rok za uveljavljanje zahteve za izločitev - izjava privilegirane priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Za ugotovitev izločitvenega razloga po 4.a točki prvega odstavka 39. člena je potrebno najprej ugotoviti ali je dokaz nezakonit ali ni. Ko sodišče v postopku ugotovi, da je dokaz nezakonit, mora prenehati z delom, če misli, da je podan razlog za izločitev bodisi iz 4.a ali iz 6. točke 39. člena ZKP (prvi odstavek 40. člena ZKP) ter o tem obvestiti predsednika sodišča, ki odloči o izločitvi. Kolikor sodnik oceni, da je nezakonit dokaz takšen, da očitno ne more vplivati na njegovo izločitev, bo z delom (sojenjem) nadaljeval. V tem primeru pa zakon v 41. členu daje iniciativo strankam (tudi dokazno breme je na njih), ki lahko, kolikor menijo, da je presoja sodnika napačna, zahtevajo njegovo izločitev oziroma izločitev sodnikov porotnikov. Vendar pa stranke niso dolžne (za razliko od odklonitvenega razloga) dokazati vpliva takšnega dokaza ali možnosti, da je tak dokaz vplival oziroma bi lahko vplival na odločitev, temveč le izkazati upošteven dvom v nepristranskost sodnika po objektivni plati (to se pravi vnesti dvom v oceno sodišča, da gre očitno za tak dokaz, ki ne more vplivati na odločitev).
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/2, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/2.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/4, 76.
azil - pospešeni postopek - preganjanje oziroma drugi razlogi za pospešeni postopek - homoseksualnost - uporaba direktive - napačna pravna podlaga za zavrnitev prošnje
V pospešenem azilnem postopku je mogoče prošnjo za azil zavrniti kot očitno neutemeljeno, ker da ne gre za preganjanje le, če okoliščine oziroma dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, v nobenem primeru ne morejo biti preganjanje. Dejanja, ki jih v tem primeru opisuje prosilec, bi se lahko štela za preganjanje, če bi bila resnična. Ker pa prosilčeve izjave glede teh dejanj po presoji tožene stranke in prvostopnega sodišča niso verodostojne, bi morala svojo odločitev opreti na določbo 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi z 2. alinejo 36. člena ZAzil. Odločitev je pravilna, le da temelji na drugi pravni podlagi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog obrambe kot očitno neprimeren, oziroma tak, ki ne bi v ničemer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, saj se je o dejstvu, ki naj bi bilo predmet dokazovanja z izvedencem, prepričalo z zaslišanjem očividcev, torej v konkretni situaciji z močnejšim dokazom.
ZUP člen 290, 290/1, 290/2, 292, 292/1.ZUS-1 člen 36, 36/1-7,75, 83, 85, 86, 92.
izvršljivost odločbe - dovolitev izvršbe - izpodbijanje pravilnosti odločbe - presoja zakonitosti odločbe po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja prvostopnega organa - dokončen posamični akt
Revizijski razlog, ki se nanaša na bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka 1. odstavka 85. člena ZUS-1), to je, da ne drži navedba sodišča prve stopnje, da tožnik z ugovorom, da ni lastnik objektov, ki so predmet prisilne izvršbe, ugovarja pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, saj se je Okrajno sodišče v Radovljici izreklo, da izvršba ni dopustna in je to izvršitev tožniku prepovedalo, o čemer se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe sploh ni izjasnilo, po mnenju revizijskega sodišča ni podan. Pravilna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožnik v tem upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati ugovorov v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici, št.... z dne 3.10.2002, saj sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja upravnega organa prve stopnje (to je dne 4.8.2002).
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - bolezen odvetnika
V obravnavanem primeru, ko je bila odvetniku upravna odločba druge stopnje vročena 13.12.2006, po zatrjevanju pa je zbolel 11.1.2007 in narava njegove bolezni ni bila takšna, da ne bi mogel zagotoviti ustreznega nadomeščanja oziroma pravočasne vložitve pritožbe, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal opravičenega vzroka za to, da bi se mu dovolila vrnitev v prejšnje stanje in da bi se v postopku obravnavala njegova tožba kot pravočasna.
Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je le akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti in ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZDen ureja vračanje premoženja samo za primere, ko je bilo premoženje podržavljeno bivšim jugoslovanskim državljanom, ne pa tudi za primere, ko je bilo podržavljeno državljanom drugih držav. Premoženjska razmerja za te slednje primere so urejale mednarodne pogodbe in ne ZDen.
CZ člen 125, 125/1, 146, 146/1-a, 146/3.URS člen 22, 25.
carine - uvoz blaga - neizpolnitev dolžnosti - carinski zavezanec - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - dejanja tretjih oseb - kazenski postopek zoper carinika - glavna obravnava
Tožena stranka je vpisana v polje 50 ECL kot glavni zavezanec. Ker ni bila izpolnjena obveznost, določena z ECL, po kateri bi moralo blago zapustiti RS v namembni CI C, je nastal carinski dolg na podlagi tč. a) 1. odstavka 146. člena CZ, carinski zavezanec pa je na podlagi 3. odstavka istega člena oseba, ki bi morala izpolniti predpisane obveznosti, torej tožena stranka, ki bi po 125. členu CZ morala predložiti blago namembnemu carinskemu organu v predpisanem roku.
ZAzil člen 27, 27/1, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36-1, 36-2. ZTuj člen 75.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - predložitev osebnega dokumenta s sliko - sum zavajanja v azilnem postopku
Razlog za omejitev gibanja je podan, če prosilec za azil ni predložil nobenih listin, ki dokazujejo istovetnost prosilca, glede državljanstva pa se njegove izjave razlikujejo.
neveljavnost oporoke - podpis - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - načelo proste presoje dokazov - sklicevanje pritožnika na vsebino prve pritožbe - samostojnost pritožbe
Izvedenec kot specifični pomočnik sodnika sicer vpliva na dokazno oceno sodišča. Zmotno pa je prepričanje tožeče stranke, da bi se smelo sodišče prve stopnje pri oblikovanju dejanske podlage sodbe opreti le na rezultat dokazovanja, ki izhaja iz obeh izvedenskih mnenj izvedencev grafološke stroke. Analizi dokazovanja s posameznim dokaznim sredstvom sledi primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto.
ZDIJZ člen 1, 4, 6, 6-2, 6-3. ZTVP-1 člen 182. ZVOP člen 2, 2-2, 7. URS člen 39, 39/2, 155. ZUP člen 67.
dostop do informacij javnega značaja - izročitev kopije odločbe - ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo - med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti - izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatek kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa - obveznost posredovanja informacij javnega značaja
ZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja.
Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ureja ZDIJZ (6. člen), tako da je treba pravni temelj za zavrnitev zahteve zainteresirane stranke presojati v okviru določb tega zakona, poleg tega pa je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona: npr. iz opredelitve, da je posredovanje določenih podatkov sankcionirano kot kaznivo dejanje ali prekršek, kot razlog za uveljavljanje odgovornosti pristojne osebe, in podobno. Pri tem je potrebno upoštevati, da takih prepovedi v posameznih področnih zakonih ZDIJZ ob odsotnosti izrecnih prehodnih zakonskih določb s svojo uveljavitvijo ni razveljavil.
ZDIJZ je kot izjemo od pravice do informacij javnega značaja določil, da se lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka 6. člena ZDIJZ). To, ali so določeni podatki varovani kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali ne, mora biti ugotovljeno v vsakem konkretnem primeru in tudi ustrezno obrazloženo, zato zgolj splošno sklicevanje tožeče stranke na zakonske določbe ne zadošča.
Glede dostopa do informacij, ki so vključene v sodbe kazenskega sodišča ali odločbe o prekršku, in razmerje med Zakonom o kazenskem postopku (ZKP), Zakonom o prekrških (ZP-1) ter ZDIJZ pritožbeno sodišče poudarja, da je tudi v tem primeru treba upoštevati, da gre za različne pravne temelje, na katerih se določeni podatki posredujejo in da med njimi ne velja razmerje splošnosti in specialnosti oziroma starejšega in novejšega predpisa. O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva.
Po predpisih v času odločanja je bil konflikt med ustavnima pravicama varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja razrešen s tedaj veljavno zakonsko ureditvijo ZDIJZ in ZVOP tako, da je bil osebni podatek določen kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije skladno s 3. točko 6. člena ZDIJZ. Tako je treba zavrniti dostop do določenih informacij, ki bi po 3. točki 6. člena ZDIJZ predstavljale izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa je to treba ugotoviti in obrazložiti glede vsakega zahtevanega dokumenta. Na obstoj take izjeme mora paziti organ po uradni dolžnosti, saj gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Podatki o tem, s katerimi vrednostnimi papirji, po kakšni ceni in v kakšni količini so z njimi trgovale oziroma jih kupovale in prodajale določene fizične osebe, bi lahko predstavljali osebne podatke, ki zaradi varstva po ZVOP niso dostopni na podlagi ZDIJZ.
Pritožbeno sodišče meni, da je treba prošnje oziroma zahteve za dostop do informacij javnega značaja v primeru, če so nejasne oziroma nepopolne, poslati stranki v dopolnitev skladno z določbami 67. člena ZUP. To velja tudi za primer, ko ni jasno, ali stranka zahteva določen dokument, ki ga organ že ima in bi lahko bila informacija javnega značaja, ali pa želi pridobiti odgovor na vprašanje, kar bi predstavljalo ustvarjanje dokumenta, ki ga organ še nima in ga tudi po določbah ZDIJZ ni dolžan ustvariti.
ZUP člen 290, 291, 294, 298.ZUS-1 člen 38, 83, 85, 86, 92.
ukrep tržnega inšpektorja - upravna izvršba
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava. Utemeljeno se je sklicevalo na določbe 290., 291., 294. in 298. člena ZUP, ki jih je pravilno uporabilo v konkretnem primeru izdaje sklepa za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi ter po presoji revizijskega sodišča navedlo utemeljene razloge za uporabo teh določb.
ZST člen 4, 4/2-1, 4/2-2, 9, 9/1, 9/2.ZPP člen 365, 365/1-3.
sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - relativni in absolutni zastaralni rok - prekinitev zastaranja - uradno dejanje pristojnega organa
Taksna obveznost za tožbo je nastala 2.10.2001 (ko je bila poslana priporočeno po pošti). Po vložitvi zahteve za odmero takse je sodišče izdalo izpodbijani sklep 2.7.2004. S tem je bil pretrgan tek zastaralnega roka iz 1. odstavka 9. člena ZST, vendar je zastaranje nastopilo s potekom absolutnega 4-letnega zastaralnega roka iz 2. odstavka 9. člena ZST, ki je potekel 2.10.2005.
ZP člen 31, 31/1-3, 187, 187/1-5.ZP-1 člen 22.ZVCP-1 člen 235.
prekrški - kazni za prekrške - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vozniku začetniku stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopustno omiliti tako, da se mu izreče sedem kazenskih točk, saj pride sicer v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk do izreka enake sankcije, kot je bila izrečena pred omilitvijo.
pogodba o tujem vlaganju - tek petletnega roka od uvoza blaga - naknaden obračun carinskega dolga
Pogodba o tujem vlaganju je prenehala veljati pred potekom 5 let od uvoza blaga, tako je bilo potrebno na podlagi 4. odstavka 30.b člena CZ pristopiti k naknadnemu obračunu carine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23811
ZKP člen 340, 340/1-1, 372, 372-5, 374, 374/1, 392, 392/5, 394, 394/1.KZ člen 41, 41/2.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče
Čeprav je sila zakonski znak kaznivega dejanja posilstva, lahko pri kaznivem dejanju uporabljena sila pomeni tudi obteževalno okoliščino, če presega običajno silo pri tovrstnih kaznivih dejanjih.