Obravnavan primer bo s prisojeno odškodnino v višini 12,13 neto plač v času izdaje prvostopenjske sodbe, tako v skladu z načelom individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine, glede na vse okoliščine konkretnih zadev sorazmerno umeščen v obstoječo sodno prakso.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo trpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pritožbenega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik sodnik pritožbenega sodišča in da bo najkasneje v pritožbenem postopku potrebno odločati o izločitvi sodnikov pritožbenega sodišča, se ne tiče okrajnega sodišča, ki je predlagalo delegacijo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - relativni izključitveni razlog - seznanitev z nedovoljenim dokazom - vpliv na nepristranskost - zahteva za izločitev - rok za uveljavljanje zahteve za izločitev - izjava privilegirane priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Za ugotovitev izločitvenega razloga po 4.a točki prvega odstavka 39. člena je potrebno najprej ugotoviti ali je dokaz nezakonit ali ni. Ko sodišče v postopku ugotovi, da je dokaz nezakonit, mora prenehati z delom, če misli, da je podan razlog za izločitev bodisi iz 4.a ali iz 6. točke 39. člena ZKP (prvi odstavek 40. člena ZKP) ter o tem obvestiti predsednika sodišča, ki odloči o izločitvi. Kolikor sodnik oceni, da je nezakonit dokaz takšen, da očitno ne more vplivati na njegovo izločitev, bo z delom (sojenjem) nadaljeval. V tem primeru pa zakon v 41. členu daje iniciativo strankam (tudi dokazno breme je na njih), ki lahko, kolikor menijo, da je presoja sodnika napačna, zahtevajo njegovo izločitev oziroma izločitev sodnikov porotnikov. Vendar pa stranke niso dolžne (za razliko od odklonitvenega razloga) dokazati vpliva takšnega dokaza ali možnosti, da je tak dokaz vplival oziroma bi lahko vplival na odločitev, temveč le izkazati upošteven dvom v nepristranskost sodnika po objektivni plati (to se pravi vnesti dvom v oceno sodišča, da gre očitno za tak dokaz, ki ne more vplivati na odločitev).
ZUP člen 290, 291, 294, 298.ZUS-1 člen 38, 83, 85, 86, 92.
ukrep tržnega inšpektorja - upravna izvršba
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava. Utemeljeno se je sklicevalo na določbe 290., 291., 294. in 298. člena ZUP, ki jih je pravilno uporabilo v konkretnem primeru izdaje sklepa za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi ter po presoji revizijskega sodišča navedlo utemeljene razloge za uporabo teh določb.
status vojnega veterana - mladost prosilca v času vojne
Tožnica, rojena leta 1940, ni mogla opravljati vojaških dolžnosti obrambe domovine, saj kot tako majhen otrok ni mogla razumeti svojih dejanj in namena boja proti okupatorju.
pogoji - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč - več lastnikov - zemljiškoknjižno stanje
Revizijsko sodišče meni, da ima tožena stranka prav, ko je v obravnavanem primeru pravilno, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja v času odločanja, ugotovila, da so navedene nepremičnine, ki tvorijo kmetijo, v lasti treh fizičnih oseb, kar nesporno izhaja iz v upravnem spisu predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 8.11.2000. Glede na tako ugotovljeno lastninsko stanje, ki temelji na listini, ki jo za ugotovitev lastništva predpisuje 2. odstavek 4. člena ZDKG, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljen tožničin tožbeni ugovor, ki ga sedaj ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je edina lastnica navedenih nepremičnin in da je zato izpolnjen pogoj za določitev statusa zaščitene kmetije.
ZDen člen 44, 44/5, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3.
denacionalizacija - odškodnina za zaplenjeno premoženje - vrednost odvzetega podjetja
Akt o podržavljenju je sodba kazenskega sodišča. Ker ta vrednosti zaplenjenega premoženja ne določa, je treba uporabiti metodologijo za ugotavljanje le-tega, kakor jo določajo Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ZDen ureja vračanje premoženja samo za primere, ko je bilo premoženje podržavljeno bivšim jugoslovanskim državljanom, ne pa tudi za primere, ko je bilo podržavljeno državljanom drugih držav. Premoženjska razmerja za te slednje primere so urejale mednarodne pogodbe in ne ZDen.
Iz v sodbi povzetega izvedenskega mnenja izhaja, da se subjektivne težave pojavljajo le pri enem gibu, ki pa ni običajen, se ne izvaja vsakodnevno in zahteva le trenutno prekinitev določenega opravila, zato je utemeljen zaključek, da (na podlagi konkretnega) izvedenskega mnenja ni moč ugotoviti objektivnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi imelo za posledico dovolj intenzivne duševne bolečine, ki bi opravičevale presojo odškodnine.
ZKP člen 299, 299/5, 364, 364/7, 395, 395/1, 420, 420/2.
pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni sklep - obrazložitev sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S širitvijo dejanskih vprašanj in spremembo dokaznega sredstva v zahtevi za varstvo zakonitosti vložnik ne uveljavlja kršitev pravic obrambe, ampak izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje.
Po presoji pritožbenega sodišča so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na podatkih in listinah v upravnih spisih in na izjavah tožnika v dokaznem postopku na glavni obravnavi dne 14.9.2007, pravilne in dejansko kažejo na neskladja in neprepričljive ter neverodostojne izjave tožnika o pomembnih dejstvih. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno sklepala, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti in da obstaja sum, da postopek zlorablja.
CZ člen 125, 125/1, 146, 146/1-a, 146/3.URS člen 22, 25.
carine - uvoz blaga - neizpolnitev dolžnosti - carinski zavezanec - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - dejanja tretjih oseb - kazenski postopek zoper carinika - glavna obravnava
Tožena stranka je vpisana v polje 50 ECL kot glavni zavezanec. Ker ni bila izpolnjena obveznost, določena z ECL, po kateri bi moralo blago zapustiti RS v namembni CI C, je nastal carinski dolg na podlagi tč. a) 1. odstavka 146. člena CZ, carinski zavezanec pa je na podlagi 3. odstavka istega člena oseba, ki bi morala izpolniti predpisane obveznosti, torej tožena stranka, ki bi po 125. členu CZ morala predložiti blago namembnemu carinskemu organu v predpisanem roku.
ZUP člen 290, 290/1, 290/2, 292, 292/1.ZUS-1 člen 36, 36/1-7,75, 83, 85, 86, 92.
izvršljivost odločbe - dovolitev izvršbe - izpodbijanje pravilnosti odločbe - presoja zakonitosti odločbe po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja prvostopnega organa - dokončen posamični akt
Revizijski razlog, ki se nanaša na bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka 1. odstavka 85. člena ZUS-1), to je, da ne drži navedba sodišča prve stopnje, da tožnik z ugovorom, da ni lastnik objektov, ki so predmet prisilne izvršbe, ugovarja pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, saj se je Okrajno sodišče v Radovljici izreklo, da izvršba ni dopustna in je to izvršitev tožniku prepovedalo, o čemer se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe sploh ni izjasnilo, po mnenju revizijskega sodišča ni podan. Pravilna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožnik v tem upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati ugovorov v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici, št.... z dne 3.10.2002, saj sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja upravnega organa prve stopnje (to je dne 4.8.2002).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23811
ZKP člen 340, 340/1-1, 372, 372-5, 374, 374/1, 392, 392/5, 394, 394/1.KZ člen 41, 41/2.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče
Čeprav je sila zakonski znak kaznivega dejanja posilstva, lahko pri kaznivem dejanju uporabljena sila pomeni tudi obteževalno okoliščino, če presega običajno silo pri tovrstnih kaznivih dejanjih.
ZDIJZ člen 1, 4, 6, 6-2, 6-3. ZTVP-1 člen 182. ZVOP člen 2, 2-2, 7. URS člen 39, 39/2, 155. ZUP člen 67.
dostop do informacij javnega značaja - izročitev kopije odločbe - ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo - med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti - izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatek kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa - obveznost posredovanja informacij javnega značaja
ZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja.
Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ureja ZDIJZ (6. člen), tako da je treba pravni temelj za zavrnitev zahteve zainteresirane stranke presojati v okviru določb tega zakona, poleg tega pa je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona: npr. iz opredelitve, da je posredovanje določenih podatkov sankcionirano kot kaznivo dejanje ali prekršek, kot razlog za uveljavljanje odgovornosti pristojne osebe, in podobno. Pri tem je potrebno upoštevati, da takih prepovedi v posameznih področnih zakonih ZDIJZ ob odsotnosti izrecnih prehodnih zakonskih določb s svojo uveljavitvijo ni razveljavil.
ZDIJZ je kot izjemo od pravice do informacij javnega značaja določil, da se lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka 6. člena ZDIJZ). To, ali so določeni podatki varovani kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali ne, mora biti ugotovljeno v vsakem konkretnem primeru in tudi ustrezno obrazloženo, zato zgolj splošno sklicevanje tožeče stranke na zakonske določbe ne zadošča.
Glede dostopa do informacij, ki so vključene v sodbe kazenskega sodišča ali odločbe o prekršku, in razmerje med Zakonom o kazenskem postopku (ZKP), Zakonom o prekrških (ZP-1) ter ZDIJZ pritožbeno sodišče poudarja, da je tudi v tem primeru treba upoštevati, da gre za različne pravne temelje, na katerih se določeni podatki posredujejo in da med njimi ne velja razmerje splošnosti in specialnosti oziroma starejšega in novejšega predpisa. O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva.
Po predpisih v času odločanja je bil konflikt med ustavnima pravicama varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja razrešen s tedaj veljavno zakonsko ureditvijo ZDIJZ in ZVOP tako, da je bil osebni podatek določen kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije skladno s 3. točko 6. člena ZDIJZ. Tako je treba zavrniti dostop do določenih informacij, ki bi po 3. točki 6. člena ZDIJZ predstavljale izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa je to treba ugotoviti in obrazložiti glede vsakega zahtevanega dokumenta. Na obstoj take izjeme mora paziti organ po uradni dolžnosti, saj gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Podatki o tem, s katerimi vrednostnimi papirji, po kakšni ceni in v kakšni količini so z njimi trgovale oziroma jih kupovale in prodajale določene fizične osebe, bi lahko predstavljali osebne podatke, ki zaradi varstva po ZVOP niso dostopni na podlagi ZDIJZ.
Pritožbeno sodišče meni, da je treba prošnje oziroma zahteve za dostop do informacij javnega značaja v primeru, če so nejasne oziroma nepopolne, poslati stranki v dopolnitev skladno z določbami 67. člena ZUP. To velja tudi za primer, ko ni jasno, ali stranka zahteva določen dokument, ki ga organ že ima in bi lahko bila informacija javnega značaja, ali pa želi pridobiti odgovor na vprašanje, kar bi predstavljalo ustvarjanje dokumenta, ki ga organ še nima in ga tudi po določbah ZDIJZ ni dolžan ustvariti.