Po presoji pritožbenega sodišča so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na podatkih in listinah v upravnih spisih in na izjavah tožnika v dokaznem postopku na glavni obravnavi dne 14.9.2007, pravilne in dejansko kažejo na neskladja in neprepričljive ter neverodostojne izjave tožnika o pomembnih dejstvih. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno sklepala, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti in da obstaja sum, da postopek zlorablja.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - rok za uveljavljanje preživnine - prenehanje življenjske skupnosti
Upravičeni zakonec mora najkasneje v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti s tožbo zahtevati od drugega zakonca preživnino, sicer to pravico izgubi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pritožbenega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik sodnik pritožbenega sodišča in da bo najkasneje v pritožbenem postopku potrebno odločati o izločitvi sodnikov pritožbenega sodišča, se ne tiče okrajnega sodišča, ki je predlagalo delegacijo.
Obravnavan primer bo s prisojeno odškodnino v višini 12,13 neto plač v času izdaje prvostopenjske sodbe, tako v skladu z načelom individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine, glede na vse okoliščine konkretnih zadev sorazmerno umeščen v obstoječo sodno prakso.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo trpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska.
ZUS-1 - tožba zaradi posega v človekove pravice - pravočasnost tožbe v upravnem sporu
Po določbah 1. odstavka 28. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30. dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tudi v primeru upravnega spora, v katerem se odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za kar naj bi šlo v tožnikovem primeru, ZUS-1 ne določa drugače.
ZP člen 31, 31/1-3, 187, 187/1-5.ZP-1 člen 22.ZVCP-1 člen 235.
prekrški - kazni za prekrške - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vozniku začetniku stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopustno omiliti tako, da se mu izreče sedem kazenskih točk, saj pride sicer v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk do izreka enake sankcije, kot je bila izrečena pred omilitvijo.
pogodba o tujem vlaganju - tek petletnega roka od uvoza blaga - naknaden obračun carinskega dolga
Pogodba o tujem vlaganju je prenehala veljati pred potekom 5 let od uvoza blaga, tako je bilo potrebno na podlagi 4. odstavka 30.b člena CZ pristopiti k naknadnemu obračunu carine.
denacionalizacija - ponovno odločanje o isti stvari
Po tem, ko je bilo o tožničini zahtevi že pravnomočno odločeno, le-ta ne more z zahtevo, vloženo pri drugi upravni enoti, zahtevati razlike v vrednosti podržavljenih delnic.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZDen člen 44, 44/5, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3.
denacionalizacija - odškodnina za zaplenjeno premoženje - vrednost odvzetega podjetja
Akt o podržavljenju je sodba kazenskega sodišča. Ker ta vrednosti zaplenjenega premoženja ne določa, je treba uporabiti metodologijo za ugotavljanje le-tega, kakor jo določajo Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenj
Tudi po mnenju revizijskega sodišča tožnica v upravnem sporu niti ne izpodbija dejanske ugotovitve tožene stranke, da za gradnjo predmetnega objekta nima nikakršnega upravnega dovoljenja. V tožbi, sedaj v reviziji, sama navaja, da je sprožila postopek za pridobitev upravnega dovoljenja, in to že 20.12.1995. Ta dovoljenja so ji bila tudi izdana, vendar jih je pristojni pritožbeni upravni organ tudi že dvakrat odpravil. Zato tudi revizijsko sodišče meni, da je organ prve stopnje ravnal prav, ko je tožnici na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN odredil odstranitev nedovoljeno zgrajenega objekta in izrekel prepovedi iz 76.c člena ZUN, prav pa je ravnala tudi tožena stranka, ko je tako odločitev potrdila.