razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - rok za uveljavljanje preživnine - prenehanje življenjske skupnosti
Upravičeni zakonec mora najkasneje v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti s tožbo zahtevati od drugega zakonca preživnino, sicer to pravico izgubi.
Narava pogodbe o pripoznavi dolga je sicer odvisna od okoliščin konkretnega primera. Po naravi stvari pa ima največkrat prvine novacije in poravnave. V takšnem primeru je dolg po takšni pogodbi nova glavnica, ki je v razmerju do dolga iz primarne obveznosti abstraktna.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - bolezen odvetnika
V obravnavanem primeru, ko je bila odvetniku upravna odločba druge stopnje vročena 13.12.2006, po zatrjevanju pa je zbolel 11.1.2007 in narava njegove bolezni ni bila takšna, da ne bi mogel zagotoviti ustreznega nadomeščanja oziroma pravočasne vložitve pritožbe, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal opravičenega vzroka za to, da bi se mu dovolila vrnitev v prejšnje stanje in da bi se v postopku obravnavala njegova tožba kot pravočasna.
Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je le akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti in ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
denacionalizacija - pravna podlaga za denacionalizacijo po 4. členu ZDen - neizkazano lastništvo nepremičnin
Ker v tem primeru glede lastništva tožničinega pravnega prednika na navedeni parceli v času podržavljenja ni izkazan niti pravni naslov (kupoprodajna pogodba), niti pridobitni način (vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi), je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožničinega pravnega prednika ni šteti za upravičenca do denacionalizacije.
denacionalizacija - ponovno odločanje o isti stvari
Po tem, ko je bilo o tožničini zahtevi že pravnomočno odločeno, le-ta ne more z zahtevo, vloženo pri drugi upravni enoti, zahtevati razlike v vrednosti podržavljenih delnic.
ZUS člen 59, 59/1. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63.ZDRS člen 39.ZUS-1 člen 75, 85, 86, 107, 107/2.
revizija - ugotavljanje državljanstva FLRJ - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - neverodostojnost arhivskih podatkov
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZP člen 31, 31/1-3, 187, 187/1-5.ZP-1 člen 22.ZVCP-1 člen 235.
prekrški - kazni za prekrške - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vozniku začetniku stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopustno omiliti tako, da se mu izreče sedem kazenskih točk, saj pride sicer v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk do izreka enake sankcije, kot je bila izrečena pred omilitvijo.
pogodba o tujem vlaganju - tek petletnega roka od uvoza blaga - naknaden obračun carinskega dolga
Pogodba o tujem vlaganju je prenehala veljati pred potekom 5 let od uvoza blaga, tako je bilo potrebno na podlagi 4. odstavka 30.b člena CZ pristopiti k naknadnemu obračunu carine.
ZUS-1 v 1. odstavku 73. člena predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dopustno vložiti pritožbo zoper sodbo oziroma sklep prvostopnega sodišča. Ker sodišče v obravnavanem primeru ni samo ugotavljalo dejanskega stanja temveč je odločbo tožene stranke odpravilo zaradi nepopolne oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka, in ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta (in meritorno odločilo o zadevi), ter tudi ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, pritožba zoper sodbo, glede na citirano določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1, ni dovoljena.
neveljavnost oporoke - podpis - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - načelo proste presoje dokazov - sklicevanje pritožnika na vsebino prve pritožbe - samostojnost pritožbe
Izvedenec kot specifični pomočnik sodnika sicer vpliva na dokazno oceno sodišča. Zmotno pa je prepričanje tožeče stranke, da bi se smelo sodišče prve stopnje pri oblikovanju dejanske podlage sodbe opreti le na rezultat dokazovanja, ki izhaja iz obeh izvedenskih mnenj izvedencev grafološke stroke. Analizi dokazovanja s posameznim dokaznim sredstvom sledi primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto.
ZDIJZ člen 1, 4, 6, 6-2, 6-3. ZTVP-1 člen 182. ZVOP člen 2, 2-2, 7. URS člen 39, 39/2, 155. ZUP člen 67.
dostop do informacij javnega značaja - izročitev kopije odločbe - ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo - med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti - izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatek kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa - obveznost posredovanja informacij javnega značaja
ZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja.
Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ureja ZDIJZ (6. člen), tako da je treba pravni temelj za zavrnitev zahteve zainteresirane stranke presojati v okviru določb tega zakona, poleg tega pa je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona: npr. iz opredelitve, da je posredovanje določenih podatkov sankcionirano kot kaznivo dejanje ali prekršek, kot razlog za uveljavljanje odgovornosti pristojne osebe, in podobno. Pri tem je potrebno upoštevati, da takih prepovedi v posameznih področnih zakonih ZDIJZ ob odsotnosti izrecnih prehodnih zakonskih določb s svojo uveljavitvijo ni razveljavil.
ZDIJZ je kot izjemo od pravice do informacij javnega značaja določil, da se lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka 6. člena ZDIJZ). To, ali so določeni podatki varovani kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali ne, mora biti ugotovljeno v vsakem konkretnem primeru in tudi ustrezno obrazloženo, zato zgolj splošno sklicevanje tožeče stranke na zakonske določbe ne zadošča.
Glede dostopa do informacij, ki so vključene v sodbe kazenskega sodišča ali odločbe o prekršku, in razmerje med Zakonom o kazenskem postopku (ZKP), Zakonom o prekrških (ZP-1) ter ZDIJZ pritožbeno sodišče poudarja, da je tudi v tem primeru treba upoštevati, da gre za različne pravne temelje, na katerih se določeni podatki posredujejo in da med njimi ne velja razmerje splošnosti in specialnosti oziroma starejšega in novejšega predpisa. O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva.
Po predpisih v času odločanja je bil konflikt med ustavnima pravicama varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja razrešen s tedaj veljavno zakonsko ureditvijo ZDIJZ in ZVOP tako, da je bil osebni podatek določen kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije skladno s 3. točko 6. člena ZDIJZ. Tako je treba zavrniti dostop do določenih informacij, ki bi po 3. točki 6. člena ZDIJZ predstavljale izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa je to treba ugotoviti in obrazložiti glede vsakega zahtevanega dokumenta. Na obstoj take izjeme mora paziti organ po uradni dolžnosti, saj gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Podatki o tem, s katerimi vrednostnimi papirji, po kakšni ceni in v kakšni količini so z njimi trgovale oziroma jih kupovale in prodajale določene fizične osebe, bi lahko predstavljali osebne podatke, ki zaradi varstva po ZVOP niso dostopni na podlagi ZDIJZ.
Pritožbeno sodišče meni, da je treba prošnje oziroma zahteve za dostop do informacij javnega značaja v primeru, če so nejasne oziroma nepopolne, poslati stranki v dopolnitev skladno z določbami 67. člena ZUP. To velja tudi za primer, ko ni jasno, ali stranka zahteva določen dokument, ki ga organ že ima in bi lahko bila informacija javnega značaja, ali pa želi pridobiti odgovor na vprašanje, kar bi predstavljalo ustvarjanje dokumenta, ki ga organ še nima in ga tudi po določbah ZDIJZ ni dolžan ustvariti.
ZUP člen 290, 291, 294, 298.ZUS-1 člen 38, 83, 85, 86, 92.
ukrep tržnega inšpektorja - upravna izvršba
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava. Utemeljeno se je sklicevalo na določbe 290., 291., 294. in 298. člena ZUP, ki jih je pravilno uporabilo v konkretnem primeru izdaje sklepa za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi ter po presoji revizijskega sodišča navedlo utemeljene razloge za uporabo teh določb.
ZKP člen 201, 201/1-1, 521, 521/1, 521/2, 525, 525/1, 525/2.URS člen 8. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - mednarodna pogodba - pogoji za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora
V fazi začasne odreditve ekstradicijskega pripora zadošča, da je vsebina mednarodne tiralice za obsojencem določno opredeljena in ni treba, da je tiralica priložena v spisu. O morebitni odreditvi pripora zoper obsojenca po 524. členu ZKP in o tem, ali so podani pogoji za njegovo izročitev državi prosilki, pa bo sodišče lahko odločilo šele po prejemu dokazil, naštetih v 12. členu Konvencije o izročitvi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog obrambe kot očitno neprimeren, oziroma tak, ki ne bi v ničemer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, saj se je o dejstvu, ki naj bi bilo predmet dokazovanja z izvedencem, prepričalo z zaslišanjem očividcev, torej v konkretni situaciji z močnejšim dokazom.
ZUP člen 290, 290/1, 290/2, 292, 292/1.ZUS-1 člen 36, 36/1-7,75, 83, 85, 86, 92.
izvršljivost odločbe - dovolitev izvršbe - izpodbijanje pravilnosti odločbe - presoja zakonitosti odločbe po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja prvostopnega organa - dokončen posamični akt
Revizijski razlog, ki se nanaša na bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka 1. odstavka 85. člena ZUS-1), to je, da ne drži navedba sodišča prve stopnje, da tožnik z ugovorom, da ni lastnik objektov, ki so predmet prisilne izvršbe, ugovarja pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, saj se je Okrajno sodišče v Radovljici izreklo, da izvršba ni dopustna in je to izvršitev tožniku prepovedalo, o čemer se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe sploh ni izjasnilo, po mnenju revizijskega sodišča ni podan. Pravilna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožnik v tem upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati ugovorov v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici, št.... z dne 3.10.2002, saj sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke po dejanskem in pravnem stanju zadeve v času odločanja upravnega organa prve stopnje (to je dne 4.8.2002).