pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - pisnost pogodbe
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora biti podan ob sklenitvi take pogodbe. Če je razlog takrat podan, ni ovire, da ne bi bil tudi zapisan v pogodbi, ki mora biti izrecno pisna in vsebovati tudi čas trajanja.
ZTVP-1 člen 324, 324/2, 325.ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/2.
sodno varstvo zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - pravna korist (tožnika) - nepravilen pravni pouk
Ker tožnik po povedanem izpodbija pozitivno ugotovitveno odločbo tožene stranke, s katero je ta ugotovila odpravo kršitev s strani tožnika, zoper katero pa v skladu s 325. členom ZTVP-1 ni sodnega pravnega varstva, je bilo treba tožbo zavreči.
ZZVZZ člen 29, 31, 81, 82.ZPP člen 339, 339/1, 370, 370/1, 370/1-2.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - mnenje zdravniške komisije - bistvena kršitev določb postopka - preizkus pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi natančno obrazložilo, zakaj je v določenem obdobju lahko ugotovilo bolniški stalež kot posledico poškodbe pri delu oziroma bolezni, prav tako pa je povedalo, da so medicinski izvidi objektivizirani in zadostna podlaga za odločitev. Revizija zato neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča do pritožbenih navedb v zvezi z razlogom za nastanek bolniškega staleža in glede "mnenj komisije".
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23850
ZKP člen 269, 269/1-3, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11.KZ člen 122, 124.URS člen 22, 29, 29/1-3.EKČP člen 6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni sklep - izvedenstvo - zaslišanje priče - obtožnica - sestavine obtožnice - seznanitev z obtožbo - veljavnost kazenskega zakona - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - identiteta norme
Državni tožilec v obtožnici ni dolžan navajati besedila členov kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ampak le zakonsko označbo kaznivega dejanja z navedbo določb kazenskega zakona. Sodišče preizkusi izpolnitev pogoja za uporabo domačega prava le ob uvedbi postopka, in če je podana identiteta norm, morebitne kasnejše spremembe tujega prava ne vplivajo na obstoj pogoja.
Pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji po 6. členu EKČP ne pomeni enakega števila prič obtožbe in obrambe v postopku, temveč, da se sodišče o dokaznih predlogih strank odloča po enakih kriterijih in z enako metodo oziroma na enak način izvaja dokaze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS23768
ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 371, 371/1-3, 371/1-6, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 424, 424/2. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 2/1 , 3, 3/1, 3/1-3, 3/1-4, 13, 14. Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino SHS člen 60, 61, 62, 63, 64, 217, 243, 293, 463.. Zakon o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v jugoslovanski vojski člen 32.
sojenje v navzočnosti obtoženca - pogoji za sojenje v odsotnosti - pravice obrambe - stvarna pristojnost - pristojnost vojaškega sodišča - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - enakopravnost strank v postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obtoženca - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - preiskava - beneficium cohaesionis - prepoved retroaktivnosti - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - zakonski znaki kaznivega dejanja - lex certa - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
S pravico do sojenja v navzočnosti je obtožencu dana možnost, da je vsaj enkrat v postopku zaslišan in da se izjavi o dejanjih, ki so mu očitana, zato bi sodišče glede na že takrat (leta 1946) veljavne standarde pravnih redov civiliziranih držav, še preden bi lahko ugotovilo, da ima podlago za sojenje v obdolženčevi odsotnosti, moralo izvesti poizvedbe o njegovem prebivališču in mu poskusiti vročiti vabilo za glavno obravnavo in tudi obtožnico.
Sklep, s katerim je bilo odločeno o prenosu stvarne pristojnosti, bi moral vsebovati izrecno in določno navedbo obsojenca ter tistih konkretnih dejstev, ki so po presoji vojaškega sodišča najvišje stopnje narekovala, da obsojencu kot civilni osebi sodi vojaško in ne civilno sodišče.
Omejevanje pravice obrambe in ob tem sojenje v obsojenčevi odsotnosti ter izvajanje zgolj obremenilnih dokazov, ne da bi bili izvedeni in ocenjeni razbremenilni dokazi, vsekakor pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost obsojencu izrečene sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolžnost hitrega postopka - vpliv na zakonitost - postopek proti mladoletnikom
Golo nespoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku samo po sebi ne predstavlja kršitve zakona v smislu določbe drugega odstavka 371. člena ZKP, temveč daje podlago za obsojenčevo zahtevo za pravično zadoščenje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodni zaostanki - razlogi za delegacijo pristojnosti
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali odprave sodnih zaostankov - za kar so z zakonom predvideni drugi mehanizmi s področja sodne uprave (primerjaj z določbami 60. člena in naslednjih ZS).
avtorska in podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
ZPIZ člen 78, 82. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen VI.
družinska pokojnina - pogoji - preživljanje družinskega člana
Tožnica bi lahko pridobila pravico do družinske pokojnine, če bi jo oče do svoje smrti preživljal. Pri tem se kot preživljanje šteje zagotavljanje rednih mesečnih prejemkov za tak namen, ne pa le občasni prispevki.
Tožnik je ob vložitvi tožbe uveljavljal plačilo razlike v plači s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Če tekom postopka ne bi specificiral tožbenega zahtevka, bi sodišče lahko odločilo tudi samo o pravici do razlike v plači, kar bi predstavljalo ugotovitev o pravni podlagi tožbenega zahtevka in s tem vmesno sodbo, na podlagi katere bi tožnik, če tožena stranka razlike ne bi plačala ali ta ne bi bila ustrezna, lahko z novo tožbo uveljavljal še višino razlike.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje sodnikov v drugi zadevi - objektivna nepristranskost
Trditvena podlaga te odškodninske pravde je zatrjevano protipravno ravnanje več poimensko navedenih sodnikov pristojnega sodišča. Ta okoliščina bi utegnila negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča.
Očitek storitve kaznivega dejanja je v naši družbi že glede na splošne moralne vrednote zelo hud očitek, ki ga v medsebojnem komuniciranju ljudje prav zaradi njegovega pomena in teže redko uporabijo. Teža takega očitka je tako velika, da lahko sam očitek preide v samostojno kaznivo dejanje. Kadar pa se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo, je tak očitek še hujši. Skratka: ne more biti dvoma niti o objektivnosti žalitve niti o toženčevem zavedanju in namenu žalitve.