vojak - pogodba o zaposlitvi - prenehanje veljavnosti - razporeditev na ustrezno delo - plačilo razlike plače
Zaradi starosti preko 45 let tožnik ni več mogel biti razporejen v vojaško enoto oziroma na vojaško dolžnost, zato je bil v skladu s 93. členom ZObr pravilno razporejen na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi. Pri tem tožnik ni več užival zaščite iz 109. člena ZObr, saj ni bil več razporejen kot poklicno zaposlen v vojski, ampak na civilno dolžnost.
ZTVP-1 člen 275, 275/1. Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev člen 41, 41/1, 42, 42/1.
pravila borze - javna objava cenovno občutljivih informacij
Posredovanje informacije o pomembni sklenjeni pogodbi je treba praviloma razumeti tako, da mora izdajatelj pojasniti njene bistvene sestavine. Če tega ne terjajo posebne okoliščine primera, pa mu ni treba razkriti celotnega besedila pogodbe. Posebne okoliščine so tiste, ki bi lahko povzročile, da bi bile tudi nebistvene sestavine pogodbe takšnega pomena, da bi lahko pomembneje vplivale na ceno finančnega instrumenta.
ZOFVI člen 96, 96/8. ZDR (1990) člen 14, 14/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - delovno mesto knjižničarja v srednji šoli - pogoji za zasedbo delovnega mesta - transformacija delovnega razmerja za določen čas
Ustrezna smer visokošolske izobrazbe za delo knjižničarja v poklicni oziroma strokovni šoli je le končan študijski program bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS23768
ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 371, 371/1-3, 371/1-6, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 424, 424/2. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 2/1 , 3, 3/1, 3/1-3, 3/1-4, 13, 14. Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino SHS člen 60, 61, 62, 63, 64, 217, 243, 293, 463.. Zakon o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v jugoslovanski vojski člen 32.
sojenje v navzočnosti obtoženca - pogoji za sojenje v odsotnosti - pravice obrambe - stvarna pristojnost - pristojnost vojaškega sodišča - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - enakopravnost strank v postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obtoženca - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - preiskava - beneficium cohaesionis - prepoved retroaktivnosti - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - zakonski znaki kaznivega dejanja - lex certa - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
S pravico do sojenja v navzočnosti je obtožencu dana možnost, da je vsaj enkrat v postopku zaslišan in da se izjavi o dejanjih, ki so mu očitana, zato bi sodišče glede na že takrat (leta 1946) veljavne standarde pravnih redov civiliziranih držav, še preden bi lahko ugotovilo, da ima podlago za sojenje v obdolženčevi odsotnosti, moralo izvesti poizvedbe o njegovem prebivališču in mu poskusiti vročiti vabilo za glavno obravnavo in tudi obtožnico.
Sklep, s katerim je bilo odločeno o prenosu stvarne pristojnosti, bi moral vsebovati izrecno in določno navedbo obsojenca ter tistih konkretnih dejstev, ki so po presoji vojaškega sodišča najvišje stopnje narekovala, da obsojencu kot civilni osebi sodi vojaško in ne civilno sodišče.
Omejevanje pravice obrambe in ob tem sojenje v obsojenčevi odsotnosti ter izvajanje zgolj obremenilnih dokazov, ne da bi bili izvedeni in ocenjeni razbremenilni dokazi, vsekakor pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost obsojencu izrečene sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23850
ZKP člen 269, 269/1-3, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11.KZ člen 122, 124.URS člen 22, 29, 29/1-3.EKČP člen 6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni sklep - izvedenstvo - zaslišanje priče - obtožnica - sestavine obtožnice - seznanitev z obtožbo - veljavnost kazenskega zakona - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - identiteta norme
Državni tožilec v obtožnici ni dolžan navajati besedila členov kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ampak le zakonsko označbo kaznivega dejanja z navedbo določb kazenskega zakona. Sodišče preizkusi izpolnitev pogoja za uporabo domačega prava le ob uvedbi postopka, in če je podana identiteta norm, morebitne kasnejše spremembe tujega prava ne vplivajo na obstoj pogoja.
Pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič pod enakimi pogoji po 6. členu EKČP ne pomeni enakega števila prič obtožbe in obrambe v postopku, temveč, da se sodišče o dokaznih predlogih strank odloča po enakih kriterijih in z enako metodo oziroma na enak način izvaja dokaze.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba akta o sistemizaciji - sprememba pogojev iz pogodbe o zaposlitvi - znižanje osnovne plače
Tudi drugačna opredelitev delovnega mesta in njegov drugačen naziv lahko pomenita spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko ne pride do splošnega prenehanja potreb po opravljanju delavčevega dela, temveč se le spremenijo pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bo praviloma vedno šlo za obveznost delodajalca, da delavcu v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo spremenjeni pogoji ustrezno zajeti.
Državljan druge republike, ki je kot zdomec na začasnem delu v tujini, ne živi dejansko v Sloveniji in ne izpolnjuje enega od kumulativno predpisanih pogojev za pridobitev državljanstva RS po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23851
ZKP člen 17, 299, 299/5, 364, 364/7. KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo materialne resnice - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - posilstvo - kvalificirana oblika
Odpor žrtve in storilčevo strtje tega odpora nista nujni sestavini oziroma zakonska znaka kaznivega dejanja posilstva; gre le za okoliščino, ki daje v posameznih primerih podlago za sklepanje o obstoju odločilnega dejstva, da je storilec drugo osebo prisilil k spolnemu občevanju.
ZDR (1990) člen 105. ZTPDR člen 83, 83/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - molk organa - rok za sodno varstvo
Upoštevaje značaj in vsebino delovnega razmerja rok za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ko se le-to dejansko ne izvršuje, ni časovno neomejen, čeprav delodajalec o ugovoru delavca ni odločil.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje ne presega 4.177,93 EUR je bilo treba revizijo v skladu s 377. členom ZPP zavreči.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost
63. člen ZPP določa izključno krajevno pristojnost sodišča, ki vodi izvršilni postopek, le za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, oziroma zaradi izvršilnega postopka. Med tovrstne spore lahko uvrstimo le tiste, pri katerih zahtevki iz tožb pred začetkom izvršbe še niso obstajali. Za takšno situacijo pa v našem primeru ne gre, saj je zahtevek obstajal že pred pričetkom izvršilnega postopka, tožnik pa se je odločil, da ga bo uveljavljal v okviru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
Tožnika sta vrednost nedenarnega premoženjskega zahtevka navedla šele na tretjem naroku za glavno obravnavo, in to v znesku 1.100.000 SIT. Ker je to prepozno, in ker tudi toženec ni pravočasno ugovarjal navedbi vrednosti, je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta ne bi bila niti navedena niti določena.
Tožnica za kmečko delo (torej svoje delo) ni več sposobna, kar izhaja tako iz mnenja sodnega izvedenca kot mnenj invalidskih komisij in izvida ortopeda. Po oceni psihiatra ni zmožna za prekvalifikacijo in ni primerna za nobeno kmečko delo. Sodni izvedenec je le kot teoretično možnost navedel, da bi tožnica sicer lahko v skrajšanem delovnem času opravljala fizično nezahtevna, npr. pisarniška dela, ki pa ji ga na manjši hribovski kmetiji ne more nihče zagotoviti. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja lahko le ugotovitev, da ni dokazanih objektivnih (torej dejanskih in ne zgolj teoretičnih) možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu.
Tožnik je ob vložitvi tožbe uveljavljal plačilo razlike v plači s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Če tekom postopka ne bi specificiral tožbenega zahtevka, bi sodišče lahko odločilo tudi samo o pravici do razlike v plači, kar bi predstavljalo ugotovitev o pravni podlagi tožbenega zahtevka in s tem vmesno sodbo, na podlagi katere bi tožnik, če tožena stranka razlike ne bi plačala ali ta ne bi bila ustrezna, lahko z novo tožbo uveljavljal še višino razlike.