določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je toženka sodnica sodišča, ki je pristojno za sojenje v tej zadevi, lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti tega sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu, v katerem je stranka hkrati sodnica za postopanje in odločanje sicer pristojnega sodišča.
Tožnikov obogatitveni zahtevek ni izključen z določbo 211. člena ZOR. Iz relevantnih ugotovljenih dejstev je namreč jasno razvidno, da tožnik ni privolil v prikrajšanje v zvezi s svojimi vlaganji in že zato ni podana kavza, ki bi utemeljevala brezplačno pridobitev toženke.
ZZVZZ v 15. členu jasno določa, kdo je zavarovanec v sistemu zdravstvenega zavarovanja. S Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije predpisal samo načine in možnosti prijave v zavarovanje, ni pa posegal v priznanje samih pravic oziroma vprašanje, od kdaj je nekdo zavarovanec, saj je to od takrat, ko oseba začne z dejavnostjo, na podlagi katere obvezno postane zavarovanec.
podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je samo z namestitvijo v zavod možno zagotoviti, da pridržani ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim, je bilo treba pridržanemu podaljšati pridržanje.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost
63. člen ZPP določa izključno krajevno pristojnost sodišča, ki vodi izvršilni postopek, le za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, oziroma zaradi izvršilnega postopka. Med tovrstne spore lahko uvrstimo le tiste, pri katerih zahtevki iz tožb pred začetkom izvršbe še niso obstajali. Za takšno situacijo pa v našem primeru ne gre, saj je zahtevek obstajal že pred pričetkom izvršilnega postopka, tožnik pa se je odločil, da ga bo uveljavljal v okviru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23851
ZKP člen 17, 299, 299/5, 364, 364/7. KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo materialne resnice - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - posilstvo - kvalificirana oblika
Odpor žrtve in storilčevo strtje tega odpora nista nujni sestavini oziroma zakonska znaka kaznivega dejanja posilstva; gre le za okoliščino, ki daje v posameznih primerih podlago za sklepanje o obstoju odločilnega dejstva, da je storilec drugo osebo prisilil k spolnemu občevanju.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje ne presega 4.177,93 EUR je bilo treba revizijo v skladu s 377. členom ZPP zavreči.
ZDR (1990) člen 105. ZTPDR člen 83, 83/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - molk organa - rok za sodno varstvo
Upoštevaje značaj in vsebino delovnega razmerja rok za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ko se le-to dejansko ne izvršuje, ni časovno neomejen, čeprav delodajalec o ugovoru delavca ni odločil.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba akta o sistemizaciji - sprememba pogojev iz pogodbe o zaposlitvi - znižanje osnovne plače
Tudi drugačna opredelitev delovnega mesta in njegov drugačen naziv lahko pomenita spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko ne pride do splošnega prenehanja potreb po opravljanju delavčevega dela, temveč se le spremenijo pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bo praviloma vedno šlo za obveznost delodajalca, da delavcu v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo spremenjeni pogoji ustrezno zajeti.
avtorska in podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.