določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodni zaostanki - razlogi za delegacijo pristojnosti
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali odprave sodnih zaostankov - za kar so z zakonom predvideni drugi mehanizmi s področja sodne uprave (primerjaj z določbami 60. člena in naslednjih ZS).
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri oceni nepremoženjske škode iz naslova strahu je pravno upošteven le primaren in sekundaren strah, ki ga izkusi oškodovanec, strah za drugega pa ni pravno priznana oblika nepremoženjske škode. Vsled tega je pravno zmotno revizijsko stališče tožnice, da bi morali sodišči pri odmeri višine nepremoženjske škode iz naslova strahu upoštevati tudi dejstvo, da je bil v avtomobilu otrok, kar naj bi strah oškodovanke še povečalo.
ZPIZ člen 78, 82. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen VI.
družinska pokojnina - pogoji - preživljanje družinskega člana
Tožnica bi lahko pridobila pravico do družinske pokojnine, če bi jo oče do svoje smrti preživljal. Pri tem se kot preživljanje šteje zagotavljanje rednih mesečnih prejemkov za tak namen, ne pa le občasni prispevki.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Da izvira terjatev tožeče stranke iz pravnega razmerja, nastalega med njo kot gospodarsko družbo in tožencem kot samostojnim podjetnikom posameznikom v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje izrecno ugotovilo, status samostojnega podjetnika pa je toženec imel celo tudi še ob vložitvi tožbe. V tovrstnih sporih se glede na določbo 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih - vključno z določbo 490. člena istega zakona, po kateri v gospodarskih sporih ni dovoljena revizija, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5.000.000 SIT).
Tožnik je ob vložitvi tožbe uveljavljal plačilo razlike v plači s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Če tekom postopka ne bi specificiral tožbenega zahtevka, bi sodišče lahko odločilo tudi samo o pravici do razlike v plači, kar bi predstavljalo ugotovitev o pravni podlagi tožbenega zahtevka in s tem vmesno sodbo, na podlagi katere bi tožnik, če tožena stranka razlike ne bi plačala ali ta ne bi bila ustrezna, lahko z novo tožbo uveljavljal še višino razlike.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ponareditev poslovnih listin - neupravičena uporaba - zaupanost stvari - upravičenost uporabe - poslovna listina - listina, ki se vodi na podlagi predpisov - listina, ki se vodi na podlagi pogodbe
Stvari oziroma denar so storilcu kaznivega dejanja neupravičene uporabe lahko zaupane tudi tedaj, ko jih sam nima v posesti, ampak so v posesti na primer skladiščnika, prevoznika, banke ali koga drugega, ki je dolžan izpolniti odredbe pooblaščenega odredbodajalca, komu naj izroči stvari oziroma denar; storilcu so v tem primeru stvari oziroma denar pravno zaupani v razpolaganje in uporabo brez fizične posesti nad njimi.
dovoljenost revizije - različna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Seštevka dveh zavarovalnin iz dveh zavarovalnih pogodb ni mogoče upoštevati, ker pomeni vsaka od zavarovalnih pogodb samostojno dejansko in pravno podlago spora. Ker nobeden od zahtevanih zneskov ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
Ugoditev, ker je tožena stranka kršila določbe ZUP (zakona o splošnem upravnem postopku) o zaslišanju stranke in ni v celoti izvedla dokaznega postopka.
izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - pravica obtoženca, da postavlja vprašanja priči - zaslišanje priče v nenavzočnosti obtoženca
Za kršitev pravice obdolženca postavljati vprašanja priči, ki je bila zaslišana v njegovi nenavzočnosti, bi šlo, če bi sodišče zavrnilo zahtevo obrambe, da se obsojencu omogoči postavljati vprašanja priči ali če ta ne bi vedel, da takšno pravico sploh ima.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 266, 266/1, 266/3, 266/6.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izdaja uradne tajnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - pomembnost dokumenta - izrek sodbe - opis kaznivega dejanja
Sama izročitev nekega dokumenta, ki je sicer razglašen za uradno tajnost, brez ugotovitve njegove pomembnosti za storitev kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti po tretjem in prvem odstavku 266. člena KZ, ne zadošča. Pomembnost dokumenta predstavlja zakonski znak tega kaznivega dejanja, ki mora biti v opisu dejanja konkretiziran.
Zgolj razmerje "sredstvo - cilj" med kaznivima dejanjema ponarejanja listin in goljufije, brez presoje drugih pomembnih okoliščin obeh kaznivih dejanj, še ne opravičuje sklepa, da je kaznivo dejanje ponarejanja listin inkludirano v kaznivem dejanju goljufije.
Ob upoštevanju specifičnosti in individualizacije obravnavane zadeve je pritožbeno sodišče kot primerno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upravičeno prisodilo 5.000.000 SIT.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23847
ZKP člen 372, 372/1-5, 374, 374/1, 420, 420/2.KZ člen 45.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zakonitost kazni - primernost kazni - poseben razlog za odpustitev kazni - odpustitev kazni storilcu kaznivega dejanj iz malomarnosti, ki ga posledice prizadevajo
Odpustitev kazni po določbi 45. člena KZ storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, če ga posledice kaznivega dejanja toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen, je določena kot fakultativna. Presoja, ali so izpolnjeni pogoji za odpustitev kazni, je tedaj odvisna od ugotovljenih dejanskih okoliščin in sodišče z ugotovitvijo, da pogoji niso izpolnjeni, ne krši kazenskega zakona.
ZKP člen 200, 200/3, 201, 201/1-2, 201/2.URS člen 25.
pripor - koluzijska nevarnost - odločanje o priporu - sorazmernost - odprava pripora - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Grožnje osumljenca oškodovancu, da vedo vse o njem, da vedo kje stanuje in da se bodo maščevali njegovi družini, če bo zadevo prijavil policiji, izrečene ob storitvi kaznivega dejanja in dejstvo, da so osumljenci nekaj dni po dejanju oškodovanca zasledovali, upravičuje bojazen, da bi osumljenec tudi po prijavi vplival na oškodovanca, da storilcev na zaslišanju ne bi obremenjeval.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - prepozna ocena vrednosti spornega predmeta - časovni mejniki strank in sodišča pri oceni vrednosti spornega predmeta - pasivnost strank - pasivnost sodišča - zavrženje revizije
Ocena vrednosti spornega predmeta je primarna tožnikova dolžnost, korekturna dolžnost sodišča pa je sekundarne narave. Toženčev položaj mora biti procesno uravnotežen s tožnikovim. Časovna omejitev ugovora zaradi napačne in tudi zaradi izostale ocene je prvi narok še pred obravnavanjem glavne stvari. Revizijsko sodišče pri presoji dovoljenosti revizije ni vezano na sklep prvostopenjskega sodišča, če ta sklep oceni za nezakonit, ker je bil izdan prepozno. Kljub pasivnosti sodišča stranki, ki sta bili tudi sami pasivni, ne moreta pridobiti pravice do revizije. V tej zadevi so stranke in sodišče na izostalo oceno vrednosti spornega predmeta reagirale šele v tretjem sojenju in kar 14 let po spremembi tožbe, torej prepozno.
človekove pravice - domneva nedolžnosti - varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ustavna pravica do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave se nanaša na položaj in varstvo pravic posameznika v kazenskem postopku. To izhaja že iz same določbe 27. člena Ustave, saj določa, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Že iz tega izhaja, da je varstvo pravice iz 27. člena Ustave zagotovljeno v okviru kazenskega postopka, kar pa pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo v upravnem sporu. Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2.URS člen 23.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do sodnega varstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb
Pravnomočno sodbo je treba presojati v celoti in pri tem upoštevati navedbe v obeh odločbah. Sodišče v sodbi ni dolžno ponavljati razlogov o odločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve za sodno varstvo, o katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovni organ in so po presoji sodišča pravilni.