spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost
63. člen ZPP določa izključno krajevno pristojnost sodišča, ki vodi izvršilni postopek, le za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, oziroma zaradi izvršilnega postopka. Med tovrstne spore lahko uvrstimo le tiste, pri katerih zahtevki iz tožb pred začetkom izvršbe še niso obstajali. Za takšno situacijo pa v našem primeru ne gre, saj je zahtevek obstajal že pred pričetkom izvršilnega postopka, tožnik pa se je odločil, da ga bo uveljavljal v okviru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje ne presega 4.177,93 EUR je bilo treba revizijo v skladu s 377. členom ZPP zavreči.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri oceni nepremoženjske škode iz naslova strahu je pravno upošteven le primaren in sekundaren strah, ki ga izkusi oškodovanec, strah za drugega pa ni pravno priznana oblika nepremoženjske škode. Vsled tega je pravno zmotno revizijsko stališče tožnice, da bi morali sodišči pri odmeri višine nepremoženjske škode iz naslova strahu upoštevati tudi dejstvo, da je bil v avtomobilu otrok, kar naj bi strah oškodovanke še povečalo.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ponareditev poslovnih listin - neupravičena uporaba - zaupanost stvari - upravičenost uporabe - poslovna listina - listina, ki se vodi na podlagi predpisov - listina, ki se vodi na podlagi pogodbe
Stvari oziroma denar so storilcu kaznivega dejanja neupravičene uporabe lahko zaupane tudi tedaj, ko jih sam nima v posesti, ampak so v posesti na primer skladiščnika, prevoznika, banke ali koga drugega, ki je dolžan izpolniti odredbe pooblaščenega odredbodajalca, komu naj izroči stvari oziroma denar; storilcu so v tem primeru stvari oziroma denar pravno zaupani v razpolaganje in uporabo brez fizične posesti nad njimi.
azil - pospešeni postopek - zavajanje v azilnem postopku - zamolčanje dejstev - lažna predstavitev razlogov - vročanje odgovora na tožbo - postopek za izdajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje - vpliv prošnje za stalno prebivanje
Tožnik je lažno predstavil razloge, zakaj v Republiki Sloveniji prosi za azil in je tako zavajal in zlorabljal postopek, kar je okoliščina za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - materialni pogoji za bivanje
Boljši materialni pogoji za bivanje otroka pri enem od razvezanih staršev ne morejo prevladati nad pogoji čustvene, psihološke in socialne narave pri drugem od staršev, pri katerem otrok že živi (5/a člen in 3. odstavek 105. člena ZZZDR).
ZMZPP člen 19, 20. ABGB člen 879, 879/3, 1336. Konsumentenschutzgesetz(KschG) člen 1, 13.
ničnost pogodbe - pogodba o leasingu - uporaba avstrijskega prava - pogodbena kazen - razmerja z mednarodnim elementom
Če vsebuje dogovor pogodbeno kazen in ne tim. klavzulo o zapadlosti (pavšalno odškodnino v celotni višini neplačanih obrokov leasinga), pač pa upošteva diskontiranje in ponovno vnovčenje predmeta, tak dogovor sam po sebi ni ničen. Presoja, ali takšna določba postavlja eno stranko v znatno slabši položaj, je odvisna od višine dogovorjene pogodbene kazni in od razmerja med pravicami in obveznostmi obeh strank. V kolikor višina pogodbene kazni v bistvenem ne odstopa od povprečne škode, ki običajno nastane pri kršitvi pogodbe po oceni poštenega opazovalca, torej od izgube, ki jo je pri predčasnem razdrtju mogoče pričakovati, takšna določba stranke ne postavlja v znatno slabši položaj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23847
ZKP člen 372, 372/1-5, 374, 374/1, 420, 420/2.KZ člen 45.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zakonitost kazni - primernost kazni - poseben razlog za odpustitev kazni - odpustitev kazni storilcu kaznivega dejanj iz malomarnosti, ki ga posledice prizadevajo
Odpustitev kazni po določbi 45. člena KZ storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, če ga posledice kaznivega dejanja toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen, je določena kot fakultativna. Presoja, ali so izpolnjeni pogoji za odpustitev kazni, je tedaj odvisna od ugotovljenih dejanskih okoliščin in sodišče z ugotovitvijo, da pogoji niso izpolnjeni, ne krši kazenskega zakona.
izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - pravica obtoženca, da postavlja vprašanja priči - zaslišanje priče v nenavzočnosti obtoženca
Za kršitev pravice obdolženca postavljati vprašanja priči, ki je bila zaslišana v njegovi nenavzočnosti, bi šlo, če bi sodišče zavrnilo zahtevo obrambe, da se obsojencu omogoči postavljati vprašanja priči ali če ta ne bi vedel, da takšno pravico sploh ima.
pravočasnost revizije - priporočena oddaja na pošto - napačen naslovnik - očitna pomota vložnika - državno pravobranilstvo
Nedoločen pravni pojem "očitna pomota vložnika" iz 6. odstavka 112. člena ZPP je v sodni praksi tega sodišča že konkretiziran. Tako je revizijsko sodišče že nekajkrat zavzelo stališče, da napake odvetnika, ki revizijo ne samo vloži pri nepristojnem sodišču, ampak jo poleg tega tudi napačno naslovi, ni mogoče šteti za očitno pomoto vložnika v smislu navedene zakonske določbe. Tako stališče, ki velja za pooblaščenega odvetnika stranke, velja tudi za državno pravobranilstvo kot zakonitega zastopnika toženke, ki ni samo izenačeno z odvetnikom, ampak je po prvem odstavku 2. člena Zakona o državnem pravobranilstvu tudi samostojen državni organ.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v reviziji - zavrženje revizije
Tožeča stranka nima pravice do revizije, ki ni v tožbi ali najkasneje do začetka obravnavanja glavne stvari navedla vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka. Prva navedba vrednosti spornega predmeta v reviziji je prepozna in zato neupoštevna.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - prva opredelitev vrednosti spornega predmeta v pritožbi
Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta, zato revizija ni dovoljena. V pritožbi prvič navedena vrednost spornega predmeta je prepozna in neupoštevna.
dovoljenost revizije - različna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Seštevka dveh zavarovalnin iz dveh zavarovalnih pogodb ni mogoče upoštevati, ker pomeni vsaka od zavarovalnih pogodb samostojno dejansko in pravno podlago spora. Ker nobeden od zahtevanih zneskov ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
pripor - odreditev pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odprava pripora - sprememba okoliščin
Vrhovno sodišče presoja zakonitost izpodbijane odločbe ob upoštevanju teka postopka in njegovih ugotovitev do sprejema izpodbijane odločitve, morebitne kasnejše spremembe v postopku oziroma novi dokazi pa so lahko podlaga za novo oceno sodišča, ali so še podani razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen.