azil - pospešeni postopek - sum zavajanja ali zlorabe postopka - zamolčanje predhodno vloženih prošenj za azil
Prikritje, da je tožnik že pred tem vložil prošnjo za azil v Franciji in v Luxemburgu, je eden izmed razlogov, ki se po ZAzil šteje za zavajanje oziroma zlorabo postopka.
O zagovornikovem sklicevanju na konkretno sodno prakso prvostopenjskih sodišč se pritožbeno sodišče ni dolžno opredeliti, saj se navedeno ne nanaša na odločilna dejstva.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/1, 374/2.URS člen 125, 158.
ZUS-1 - revizija - nedovoljena revizija - postulacijska sposobnost
V upravnem sporu lahko v postopku z revizijo stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma lahko opravlja dejanja samo, če ima sama opravljen pravniški državni izpit.
Ker se tožnik na dopis ni odzval in vlog ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bile primerne za obravnavo, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je vloge s sklepom zavrglo (4. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba zoper državo - nedovoljen predlog
Tožnik je v tožbi zaradi ugotovitve ničnosti izvršilnega naslova kot toženo stranko navedel tudi Republiko Slovenijo in ne Okrajnega sodišča v A., zato ni tehtnega razloga za določitev drugega sodišča namesto Okrajnega sodišča v A.
Okrajno sodišče v A. je v predlogu navedlo enake razloge za določitev drugega sodišča, kot jih je navedlo že v prejšnjem predlogu, ki je bil zavrnjen. Gre za pravnomočno odločeno stvar, zato o takem predlogu ni mogoče znova odločati.
ZMZPP člen 19, 20. ABGB člen 879, 879/3, 1336. Konsumentenschutzgesetz(KschG) člen 1, 13.
ničnost pogodbe - pogodba o leasingu - uporaba avstrijskega prava - pogodbena kazen - razmerja z mednarodnim elementom
Če vsebuje dogovor pogodbeno kazen in ne tim. klavzulo o zapadlosti (pavšalno odškodnino v celotni višini neplačanih obrokov leasinga), pač pa upošteva diskontiranje in ponovno vnovčenje predmeta, tak dogovor sam po sebi ni ničen. Presoja, ali takšna določba postavlja eno stranko v znatno slabši položaj, je odvisna od višine dogovorjene pogodbene kazni in od razmerja med pravicami in obveznostmi obeh strank. V kolikor višina pogodbene kazni v bistvenem ne odstopa od povprečne škode, ki običajno nastane pri kršitvi pogodbe po oceni poštenega opazovalca, torej od izgube, ki jo je pri predčasnem razdrtju mogoče pričakovati, takšna določba stranke ne postavlja v znatno slabši položaj.
ugotovitev državljanstva - domneve nelojalnosti - dokazovanje aktivne lojalnosti - pavšalne navedbe o pomoči partizanom - članstvo v Kulturbundu
Ker se po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ v zvezi z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, v postopku ni potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja, temveč breme izpodbijanja nelojalnosti nosi stranka.
pripor - odreditev pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odprava pripora - sprememba okoliščin
Vrhovno sodišče presoja zakonitost izpodbijane odločbe ob upoštevanju teka postopka in njegovih ugotovitev do sprejema izpodbijane odločitve, morebitne kasnejše spremembe v postopku oziroma novi dokazi pa so lahko podlaga za novo oceno sodišča, ali so še podani razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Zgolj možnost, da bo sestra sodnice določenega sodišča postala udeleženka nepravdnega postopka, ali pa da bo tožena stranka pred določenim sodiščem, v nobenem primeru ne predstavlja tehtnega razloga v smislu določbe 67. člena ZPP.
ZUS-1 člen 76, 82, 82/2, 104, 105. ZUS člen 18, 18/1, 34, 34/1-4. ZFPPod člen 36.
položaj stranke v upravnem sporu
V upravnem sporu lahko tožbo vloži le oseba (fizična, pravna ali skupina), ki misli, da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna pravna korist z upravnim aktom kršena. Če je davčna odločba izdana pravni osebi, njeni družbeniki niso upravičeni tožniki, ker njihovo pravno nasledstvo po družbi ni ugotovljeno.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta poprava tožbe v reviziji - zavrženje revizije
Izven pogojev, predvidenih v določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP opredeljena vrednost spornega predmeta, torej vrednost spora, opredeljena v nadaljnjih fazah postopka, ne more sanirati izostanka ravnanja iz določbe drugega odstavka 180. člena ZPP.
Procesno nesprejemljiva je odločitev, po kateri bi stranka, ki sicer ni navedla vrednosti spornega predmeta, to storila šele po pravnomočnosti sodbe v pogojih 108. člena ZPP. Za odpravo formalnih pomanjkljivosti je sicer predvideno postopanje po 45. in 108. členu ZPP, vendar pa tega v revizijski fazi postopka ni mogoče izpeljati.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS19073
ZUP (1986) člen 270, 270/1, 281, 281/2.ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/3, 92.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odlog izvršbe - opravilna sposobnost
Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tudi zatrjevane (in izkazane) zdravstvene težave tožnika ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka - revident ima tako v ponovljenem postopku položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kadrovske težave sodišča - sojenje v razumnem roku
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali odprave sodnih zaostankov. V ta namen so predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki segajo na področje sodne uprave (primerjaj z določbami 60. člena in naslednjih Zakona o sodiščih).