vrnitev v prejšnje stanje - vročitev izpodbijane odločbe
Okoliščine v zvezi z (ne)pravilnostjo vročitve odločbe, ki se izpodbija v upravnem sporu, niso "opravičeni razlogi" za vrnitev v prejšnje stanje. Če je vročitev nepravilna, rok za tožbo še sploh ni zamujen.
Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka je zgolj procesni sklep, ki ne temelji na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, temveč na pravni presoji določb ZUP. Razlaga pojmov ZUP pa ne predstavlja uporabe materialnega prava, ki zaradi procesne narave izpodbijanega sklepa v tej zadevi sploh ne bi bilo uporabljeno. Ker se v reviziji zatrjuje kršitev pravil upravnega postopka, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.
ZUS-1 člen 78, 78/3.ZUP člen 61, 61/2.ZDen člen 67.
smrt stranke - pooblastilo
Po 2. odstavku 61. člena ZUP pooblastilo pooblaščencu ne preneha, če stranka med postopkom umre, temveč velja naprej, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa svojega pooblastila po ZUP (1986) ne more prenesti na drugega brez posebnega pooblastila.
SODNE TAKSE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS19407
URS člen 23, 157, 157/2.ZUS-1 člen 2, 3, 4, 22, 22/2, 32, 32/6, 36, 66, 66/2, 76, 82, 82/2.ZPP člen 73, 73/5, 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 338, 338/1-1, 339, 339/2-1, 339/2-2. ZST člen 4, 4/1, 4/2-2, 32a, 34.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - začasna odredba - zamujen rok za pritožbo - odmera sodnih taks
Pravica do zakonitega sodnika je po svoji naravi oblika oziroma tudi način uresničitve oziroma izpeljava ustavne pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta zagotavlja tudi na način, da lahko posamezniku sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in Sodnim redom. Sama določitev sodnika na podlagi navedenih pravil pa je procesni akt oziroma dejanje, ki je lahko predmet presoje njegove pravilnosti oziroma primernosti v okviru že omenjenih določb ZPP oziroma ob smiselno enakem sodnem varstvu, kot je to varstvo zagotovljeno za izločitev pristranskega sodnika oziroma za nepravilno sestavo sodišča in z enako učinkovitimi pravnimi sredstvi. To pa potrjuje tudi sodna praksa, saj je dejstvo, da tudi o pravici iz drugega odstavka 23. člena oziroma o pravici do zakonitega sodnika odločajo redna sodišča.
ZKP člen 157, 201, 201/1-3, 203,203/2, 203/4, 204a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odvzem prostosti - policijsko pridržanje - odločanje o priporu - rok za odločitev o priporu - sodno pridržanje - pripor - načelo sorazmernosti
Čeprav se je zaslišanje obdolženca pred preiskovalno sodnico začelo tri ure po izteku 48 urnega roka policijskega pridržanja, je bilo zaslišanje privedenega obdolženca in priporni narok opravljen pred iztekom šestih ur po privedbi k preiskovalni sodnici, zato preiskovalni sodnici ni bilo treba s sklepom odrejati pridržanja obdolženca.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2.ZUS-1 člen 67, 92.
ugotovitev državljanstva
Če je bila oseba mladoletna, torej takšne starosti, da ni bila sposobna tvoriti svoje volje in se ravnati po njej, potem si iz stvarnih razlogov ni mogoče predstavljati, da bi lahko izpodbijala domnevo nelojalnosti s svojim ravnanjem. V takšnem primeru lahko izpodbija domnevo nelojalnosti tako, da se sklicuje, da je njej bližja oseba ravnala tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. V poštev pride ravnanje osebe, ki je skrbela za mladoletno osebo, praviloma torej starši. Zatrjuje lahko tudi kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevno nelojalnosti. Mladoletnost sama po sebi po mnenju revizijskega sodišča ne zadošča. Revidentka tudi po presoji revizijskega sodišča domneve nelojalnosti ni uspela ovreči, čeprav je bila k temu v upravnem postopku pozvana.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pri denacionalizacijskih zahtevkih je smiselna širša razčlenitev konkretnega ravnanja pogodbenih strank v času sklenitve pravnega posla, prav tako pa tudi razčlenitev tedanjih splošnih družbenih razmer in konkretnih razmer, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec. Vendar pa takšna razčlenitev razmer ne zadošča za ugoditev predlogu denacionalizacije, če hkrati ni bilo ugotovljeno tudi konkretno oblastveno ravnanje (z elementi grožnje, sile ali zvijače), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113a, 113a/1. Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).ZZavar člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/5, 14/6-4, 65, 65/1, 230, 230/1, 236, 236/1, 236/2-2, 238, 238/1.
zavarovalništvo - pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja - posli, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi - ocenjevanje zavarovalnega tveganja ter škode na področju strojev in opreme - postavitev predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES) - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
PES (97/C 340/3) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. To določbo povzema tudi ZS, ki določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta.
Zavarovalnica sme poleg zavarovalnih poslov opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod.
Vendar pa MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je namreč določena v ZZavar.
zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Pravni interes mora biti po ustaljeni sodni presoji konkreten in neposreden, morebitna za tožnika ugodna odločitev Vrhovnega sodišča pa mora izboljšati njegov položaj.
Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.
ZUS člen 2, 2/2.ZUS-1 člen 7, 7/2.ZPP člen 17, 17/2.
spor o pristojnosti
Na podlagi 2. odstavka 7. člena ZUS-1 sme tožnik v upravnem sporu zahtevati, da se mu vrnejo vzete stvari in da se mu povrne škodo, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, pri čemer gre za akcesorne zahtevke, ki jih tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi zaradi nezakonitega ali neustavnega posega v njegov pravni položaj.
razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - napake volje - zmota v predmetu - bistvena in opravičljiva zmota - obseg obveznosti družbe
Sodišče je ugotovilo obstoj bistvene in opravičljive zmote (v smislu prvega in drugega odstavka 46. člena OZ) glede bistvene lastnosti predmeta kupoprodajne pogodbe, to je dejanske vrednosti prodanega poslovnega deleža (oziroma obsega davčnega dolga, ki ga mora družba plačati), zaradi česar ima odločitev o razveljavitvi pogodbe o prodaji poslovnega deleža ustrezno pravno podlago.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 36, 36/2, 36/3.ZZavar člen 180, 180/2, 281.
zavarovalni nadzor - ugotovitev o odpravi kršitev - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik kršitve, ki so mu bile naložene z odredbo, odpravil, ob tem pa še dodala, da so bile kršitve odpravljene z zamudo. Za takšno ugotovitev tožene stranke ni videti zakonske podlage. Drugi odstavek 180. člena ZZavar, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč daje zakonsko podlago le za odločbo, s katero se ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Kljub temu pa ni bilo mogoče meritorno odločati o tožbenemu zahtevku, ker ni videti pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v tej zadevi.
ZPP (1977) člen 7, 7/3, 421, 421/1-9, 422, 422/2.ZPP člen 498, 498/1.
obnova postopka - dolžna skrbnost stranke - novi dokazi - dokazi, ki jih stranka brez krivde ni uveljavljala - načelo materialne resnice - razveljavitveni postopek - razpravno načelo
Izhajajoč iz standarda skrbnosti, ki se pričakuje od osebe s podobnimi lastnostmi, kot jih ima tožnik, je mogoče skleniti, da je tožeča stranka morala vedeti, da imajo v postopkih, ki so povezani s statusom državljanstva, odločilno težo prav vpisi v državljansko knjigo, zato bi morala dokaz z vpogledom v državljansko knjigo predlagati že v postopku na prvi stopnji.
denacionalizacija- ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - kršitev temeljnih človekovih pravic - odločba Ustavnega sodišča -
Vrhovno sodišče RS ni pristojno, da bi presojalo skladnost zakonov z Ustavo. Za presojo ustavnosti je glede na 160. člen Ustave Republike Slovenije pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki poleg tega ne presoja skladnosti že razveljavljenih zakonov s prav tako že razveljavljeno Ustavo iz leta 1946 (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur.l. RS, št. 23/97), Vrhovno sodišče RS zato lahko le uporabi Zakon o državljanstvu FLRJ, takšnega kot je bil sprejet in to velja tudi za vse njegove kasneje spremembe.