Krajevna pristojnost za opravo izvršbe se določi po 1. in 3. odstavku 100. člena v zvezi s 136. členom ZIZ po stalnem bivališču oziroma sedežu dolžnika.
priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - pravočasnost vloge
Ker tožnikova zahteva za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi določbe 3. odstavka 121. člena ZVojI ni bila vložena pravočasno, je tožena stranka pravilno odločila, ko je ob reviziji spremenila odločbo upravnega organa prve stopnje tako, da je tožnikovo zahtevo za priznanje navedenega statusa zavrgla.
priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve
Ker je tožnik zahtevek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida vložil po izteku petletnega roka iz 96. člena ZVojI, je po presoji revizijskega sodišča prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19504
ZUS člen 63, 63/1. ZAzil člen 39, 39/2.
azil - pristojnost za obravnavanje prošnje za azil - Dublinska uredba
Dublinska uredba ureja pravila, v skladu s katerimi se države članice dogovorijo o tem, katera izmed držav je pristojna za reševanje prošenj; prosilcem za azil pa ne omogoča izbiro pristojne (odgovorne) države za obravnavo njihovih prošenj za azil.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kot vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe se upoštevajo posebej sporni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo in posebej sporni znesek odškodnine za premoženjsko škodo.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 201.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - varilec - povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Varjenje težke betonske stene na podest predstavlja v pogojih delovnega procesa, ko je stena pripeljana z mostnim žerjavom, pripeta na kavelj, vendar zaradi možnosti slabšega vara nestabilna, nevarna dejavnost za varilca zaradi možnosti prevrnitve.
Če je bilo tožniku izdano potrdilo po 62. členu ZUN, tožnik pa je zgradil dodaten objekt k drvarnici, je treba najprej ugotoviti, ali je gradnja izvršena v skladu s potrdilom. Šele takrat se inšpektor lahko odloči o ukrepu po 74. ali 75. člen ZUN.
azil - utemeljen strah pred preganjanjem - uporaba Direktive
Tožnik v postopku zaradi splošne neverodostojnosti ni izkazal utemeljenega strahu, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi razlogov iz navedene konvencije. Tožnik je navajal kontradiktorne in nekonsistentne izjave glede bistvenih subjektivnih okoliščin, zaradi česar v postopku ni izkazal zadovoljive stopnje verodostojnosti. S takšnimi izjavami pa je, kot je sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka, pravilno sklepalo, vnesel dvom tudi v resničnost vseh svojih ostalih navedb in trditev, zato jih ni bilo mogoče sprejeti za verodostojne.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je ob presoji skladnost 2. odstavka 35. člena ZDrž z Ustavo Republike Slovenije (in ne z Ustavo FLRJ iz leta 1946) menilo, da je mogoče preizkusiti le, ali 2. odstavek 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega režima (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur. list RS, št. 23/97). Ob uporabi takšnega merila je odločilo, da jugoslovanskemu zakonodajalcu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS odločilo, da 2. odstavek 35. člena ZDrž ni posledica nedopustnega ravnanja, je neutemeljen ugovor, da je učinek te določbe diskriminatoren do oseb nemške nacionalne pripadnosti.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo Kraljevine Jugoslavije - državljanstvo Kraljevine SHS - izguba državljanstva FLRJ
Mogoča je bila pridobitev državljanstva Kraljevine Jugoslavije po rodu (§ 7a) ZDrž SHS). Ta določba ni določala, kateri od obeh staršev je moral biti državljan Kraljevine Jugoslavije, da je njegov otrok pridobil državljanstvo Kraljevine Jugoslavije. Pravilo § 7 ZDrž SHS je v tem oziru dopolnjeval § 42 odstavek 1 in 3 ZDrž SHS, ki je odredil, da pridobi zakonski otrok državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, če je bil njegov oče državljan Kraljevine Jugoslavije. Državljanstvo matere za državljanstvo zakonskega otroka torej ni bilo pomembno, in sicer celo niti tedaj ne, če je bil zakonski otrok rojen po očetovi smrti. Da pa bi državljanov otrok izgubil državljanstvo zgolj zaradi očetove smrti, ZDrž SHS ni določal. Vendar je v tej zadevi bistveno ali je bilo tožnikoma z novelo Zakona o državljanstvu FLRJ to državljanstvo naknadno odrečeno. Ker sta tožnika na dan 4.12.1948 živela v tujini in bila Nemca in ker nista uspela dokazati svojega lojalnega ravnanja, se šteje, da po 28.8.1945 nista imela jugoslovanskega državljanstva.
Če je stranka prejela odškodnino za nacionalizirano zemljišče, ki presega 30% vrednosti zemljišča, ima denacionalizacijski upravičenec kljub temu denacionalizacijski zahtevek na temelju 4. člena ZDen.
ZZZDR člen 129a, 132. Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - zahteva za varstvo zakonitosti
Pri odločanju, ali je kljub povečanim potrebam obeh otrok toženčevo poslabšano premoženjsko stanje tehten razlog za znižanje preživnine, je treba, v okviru uporabe določbe 129. člena ZZZDR o upoštevanju pridobitnih zmožnostih tožnika kot preživninskega zavezanca, upoštevati, da je kljub slabšemu zdravstvenemu stanju še vedno sposoben za delo, da je torej zmožen poiskati dohodek, da mora izkoristiti vse možnosti za njegovo pridobitev in da so glede na ugotovitve o njegovih prejšnjih zaposlitvah izkazane večje možnosti za preživljanje od tistih, ki jih izkazuje le eksakten podatek o višini družbene socialne pomoči.
ZPP člen 8.ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 70, 70/1, 71, 71/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev cestno-prometnih predpisov - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - zaustavitev vozila na prehitevalnem pasu - varnostna razdalja - prosta presoja dokazov
Teža kršitev cestnoprometnih predpisov utemeljuje porazdelitev odgovornosti pravdnih strank v razmerju (70 % krivda tožeče stranke in 30 % krivda tožene stranke), ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje. S tem, ko je tožnik ustavil vozilo na prehitevalnem pasu avtoceste, je prekršil pravilo iz prvega odstavka 70. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki določa, da voznik ne sme ustaviti vozila na mestu, kjer bi ogrožalo varnost drugih udeležencev v prometu. Izhajajoč iz standarda skrbnosti voznika s podobnimi lastnostmi, kot jih ima tožeča stranka, bi tožnik moral in mogel vedeti, da je zaustavitev vozila na prehitevalnem pasu avtoceste izjemno nevarno dejanje, ki ogroža varnost drugih udeležencev v prometu.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - ureditev stikov z otrokom - preživljanje partnerja po prenehanju izvenzakonske skupnosti - nepreskrbljenost izvenzakonskega partnerja
Po prvem odstavku 81. člena ZZZDR sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Enako velja v primeru razpada življenjske skupnosti zakoncev, ki razveze nista zahtevala, kot tudi ob razpadu zunajzakonske skupnosti. Pogoj, ki mora biti za prisojo preživnine podan v vsakem od navedenih primerov je, da so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze oziroma ob razpadu zunajzakonske skupnosti in da obstajajo tudi, ko zakonec preživnino zahteva (drugi odstavek 81. a člena ZZZDR).
popravni sklep - določljivost izreka sodišča druge stopnje
Kadar je izrek odločitve sodišča druge stopnje, ki deloma spreminja odločitev sodišča prve stopnje, določljiv do te mere, da ga je mogoče izvršiti, morebitni popravni sklep služi le popolni jasnosti sodbenega izreka in ne pomeni ponovne odločitve o isti stvari.
predhodni preizkus tožbe – potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka – umik tožbe - prepozna predložitev potrdila o pravočasnem plačilu sodne takse
Drugi odstavek 105.a člena ZPP je določal, da se tožba šteje za umaknjeno, če „dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev“, ne pa če sodna taksa ni plačana. Ni torej zadostovalo zgolj to, da je vlagatelj v roku plačal sodno takso, temveč je moral to v določenem roku sodišču tudi dokazati.