KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082420
KZ-1 člen 20, 20/2, 209, 209/1. ZKP člen 23, 23/2, 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
kaznivo dejanje poneverbe - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - plačilo sodne takse v gotovini - blagajniško poslovanje - polog gotovine na bančni račun - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred delovnim sodiščem - sodba delovnega in socialnega sodišča - obseg vezanosti - obstoj kaznivega dejanja - oblika krivde - huda malomarnost - direktni naklep
Ugotovitev delovnega in socialnega sodišča, da obdolženka ni storila kaznivega dejanja, za kazensko sodišče ni zavezujoča, zato tudi ne more predstavljati odločilnega dejstva, o katerem je precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja o razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Tudi zaključek v pravnomočni sodbi I Pd 000/2017, da je obdolžena huje kršila obveznosti iz hude malomarnosti (in ne naklepoma), nima nikakršnega vpliva na presojo prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženka kaznivo dejanje storila s krivdno obliko direktnega naklepa, saj gre za povsem različna predmeta odločanja.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - namen kaznovanja
Sodišče druge stopnje sprejema, da so osebne razmere na strani obsojenca (bolezen mame in rojstvo drugega otroka) ter delovne obveznosti nedvomno okoliščine, ki na določen način oblikujejo obsojenčevo življenje, vendar ne v obsegu in na način, ki bi mu onemogočil opravo dela v splošno korist. Sodišče druge stopnje poudarja, da je delo v splošno korist le poseben način izvršitve nepogojne zaporne kazni, za katero se je sodišče prve stopnje odločilo upoštevaje večjo težo in obremenilne okoliščine izvršitve očitanih kaznivih dejanj na eni strani, na drugi strani pa sledeč smernicam humane kaznovalne politike, ki pa morajo še vedno slediti temeljnim namenom kaznovanja, tudi retribuciji in generalni prevenciji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076227
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 49, 49/2, 386.
dokazna ocena - pravno odločilna dejstva - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - obrazložitev sodbe
V sodbi mora biti ocenjena vsebina tistih dokazov, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, tj. na tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe.
Ker je posnetek komunikacije oškodovanca z OKC nastal v času pred inkriminirano grožnjo in se neposredno ne nanaša na obravnavano kaznivo dejanje, ne gre za dokaz, ki bi se nanašal na pravno odločilna dejstva, zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075421
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437.
poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prepovedana posledica - zavrženje obtožnega predloga
Drugostopenjsko sodišče poudarja, da v večini zatrjevanih primerov oškodovanka kot tožilka sploh ni konkretizirala na kakšen način je nastala prepovedana posledica, saj je le zatrdila, da je bila stvar poškodovana; v drugih zatrjevanih primerih pa domnevnih sprememb na stvareh tudi po presoji drugostopenjskega sodišča ni mogoče subsumirati pod prepovedano posledico, predpisano v prvem odstavku člena 220 KZ-1.
Prvostopenjska odločitev temelji na presoji opisa očitanega kaznivega dejanja in ne na dejanskih ugotovitvah o obsegu, naravi in vrsti konkretnih sprememb na posamičnih stvareh, zato sodišče prve stopnje v tem delu ni moglo sprejeti zmotnih zaključkov glede dejanskega stanja, pa tudi opredelitev obsega, narave in vrste sanacije ni potrebna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074958
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/2, 364, 364/6, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje goljufije - posredni storilec - izločitev dokazov - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sodni izvedenec
Skozi v nadaljevanju detajliran obdolženčev modus operandi zagovornik zaobide smiselno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je pri opisanem ravnanju obdolženi A. A. B. B. uporabil, da je preko njega izvršil kaznivo dejanje s tem, ko je pri slednjem ustvaril zmoto o tem, da mu bo za sklenitev pogodbe o nakupu klim dal nekaj denarja, nato pa namesto njega plačeval obroke kupnine, ob hkratni zlorabi njegovega slabega socialno-ekonomskega položaja in težav z uživanjem alkoholnih pijač. Tako je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je obdolženi A. A. B. B. z vodenjem njegovih ravnanj izrabil za to, da je slednji zanj sklenil pogodbo za nakup klimatskih naprav, ki jih je prevzel obdolženi. Posledično podrobnim in prepričljivim razlogom o procesni vlogi posrednega storilca zagovornik s posplošeno zatrjevano kršitvijo določb kazenskega postopka v nasprotju z 11. točko (prvega odstavka) 371. člena ZKP ostane brez uspeha.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076441
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - pasivno ravnanje - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil obsojenec kljub obljubi, ki jo je dal Probacijski enoti, popolnoma pasiven, z izvajalsko organizacijo se ni dogovoril za opravljanje dela v splošno korist in ni prinesel potrjenega napotitvenega obrazca, prav tako se na pozive Probacijske enote sploh več ni oglašal.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - razlogi za neizpolnitev obveznosti - odreditev pripora
Pritožbeno sodišče pritrjuje zagovornici, da ni mogoče zaključiti, da obsojeni ni izvršil dela v splošno korist zaradi lastnega zavestnega ravnanja, saj storitev novih kaznivih dejanj obsojencu doslej še ni bila dokazana in do izreka pravnomočne sodbe velja domneva nedolžnosti. Zaključek prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da obsojenec že začetega dela v splošno korist ni opravil izključno zaradi okoliščin, ki jih je sam povzročil, je tako napačna. Prejudiciranje sodišča prve stopnje o obsojenčevi krivdi v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju III K 31411/2021 je najmanj preuranjena. V primeru izreka oprostilne ali zavrnilne sodbe bi se tudi zoper obsojenca odrejeni pripor izkazal za neopravičenega, kar pomeni, da odvzema prostosti ne bi bilo moč pripisati razlogom iz njegove krivdne sfere.
Sodišče prve stopnje je posebno skrbnost namenilo presoji obtoženčevega goljufivega namena in je glede dokazanosti le tega navedlo jasne in prepričljive razloge. Ne le, da je obtoženi izkoristil dolgoletno poznanstvo oškodovanca z obtoženčevimi starši, da se mu je predstavljal kot uspešen poslovnež, kot lastnik številnih nepremičnin, ga osebno sprejel v razkošni stanovanjski hiši, temveč mu je tudi zamolčal, da je že od decembra 2014 v postopku osebnega stečaja, da je bilo v tem postopku priglašenih za več kot 2,2 mio EUR terjatev, da so bile del stečajne mase tudi njegove nepremičnine. Goljufivi namen obtoženca je nadalje potrjen, kot je pojasnilo prvostopno sodišče, z njegovimi nadaljnjimi ravnanji, ko se je oškodovancu izogibal na raznorazne načine, kot je prepričljivo opisal sam oškodovanec, zato je zatrjevanje pritožbe, da oškodovanec ni predložil dokazov o tem, da naj bi obtoženca sploh kdaj pozval k vračilu, golo sprenevedanje.
Zakonitost odredb (bodisi za prikrite preiskovalne ukrepe, bodisi za hišno preiskavo) je potrebno ocenjevati v trenutku izdaje odredbe, s katero so bili ukrepi dovoljeni. Stališče pritožnika, da se zakonitost odredb ocenjuje z vidika kasnejšega (ne)uspeha tožilstva je popolnoma zgrešeno.
Že sodišči prve in druge stopnje sta v sklepih o neizločitvi dokazov pravilno poudarili, da je policija problematizirani snemalnik dobila zakonito in za njegovo pridobitev ni potrebovala odredbe za hišno preiskavo. Družba A. d.o.o. namreč ni bila v vlogi osumljenca niti v zvezi s kaznivim dejanjem vlomne tatvine, niti v zvezi s kaznivimi dejanji glede katerih je bil sum že osredotočen na C. C., zato je veljala edicijska dolžnost, da policiji izroči predmet, ki bi utegnil biti dokaz, policija pa je imela podlago za zaseg v določbah 148. in 164. člena ZKP.
Objekt kazenskopravnega varstva je v primeru kaznivega dejanja po 261. členu KZ-1 korektno izvajanje oblastnih funkcij in pravilno izvrševanje pooblastil, ki jih pravni red daje nekaterim kategorijam oseb oziroma poklicev, medtem ko kaznivo dejanje po 259. členu KZ-1 varuje zaupanje v pristnost uradnih dokumentov v pravnem prometu in tako temelj obeh kaznivih dejanj ni ista pravno varovana dobrina. To posledično pomeni (čeprav sodišče prve stopnje tega ni izrecno zapisalo), da ne gre za odnos konsumpcije.
KZ člen 21, 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 31, 240, 240/1, 240/2.
direktni (obarvan) naklep - pravna zmota - zavest o protipravnosti - sprememba sodne prakse - opis kaznivega dejanja - subjektivni zakonski znak - merila odločanja o dokaznem predlogu - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Sprememba enotne in ustaljene sodne prakse je načeloma lahko razlog za pravno zmoto, to je položaj, ko storilec kaznivega dejanja iz opravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano (21. člen KZ). Da bi storilec sploh lahko uveljavljal, da je bil v (opravičljivi) pravni zmoti na podlagi stališča sodne prakse, mora ta biti enotna in ustaljena. Pri tej presoji so pomembne tudi okoliščine, ki so pomembne za presojo (ne)abitrarnosti spremembe sodne prakse, kot na primer, ali je bila sodna praksa problematizirana, kritizirana v pravni literaturi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075414
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373, 386.
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena priče - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - uporaba prisilnih sredstev policistov - prekoračitev policijskih pooblastil - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
V sodbi mora biti ocenjena vsebina tistih dokazov, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, tj. na tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe. V obravnavani zadevi pa se pritožbeno izpostavljene okoliščine v zvezi z ugotavljanjem (primarnega) prekrška obdolženca ne nanašajo na odločilna dejstva, kot to pravilno ugotavlja že zagovornik v pritožbi, zato kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Policisti so torej zoper obdolženca uporabili prisilna sredstva šele po tem, ko je obdolženec najprej sam napadel policista.
Poškodba obdolženca, ki jo je ta utrpel v obravnavanem dogodku, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dokazuje prekoračitve pooblastil policistov pri obravnavi obdolženca, saj je bila navedena poškodba (logična) posledica ravnanj obdolženca in uporabe prisilnih sredstev, ki so jih policisti upravičeno uporabili, da so lahko obvladali obdolženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074319
ZKP člen 129a, 129a/3. KZ-1 člen 86, 86/8.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe
Prepričevanje zagovornikov obsojenega, da je treba upoštevati stanje glede kazni, ki jo je še treba izvršiti v času odločanja glede alternativne izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, ne pa celotno izrečeno enotno kazen, je neutemeljeno, pritožbeno polemiziranje o tem, kdaj bi stališče, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, prišlo v poštev, pa brez teže in merodajnega vpliva na pravilno sprejete pravne in dejanske zaključke.
Na tako obrazloženo je navkljub nestrinjanju zagovornikov obsojenega vendarle merodajno stanje v času izreka sodbe in ne pravnomočnosti.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odločba o kazenski sankciji
Tudi ostale pritožbene navedbe ne narekujejo znižanja izrečene zaporne kazni, neutemeljeno pa je tudi zavzemanje pritožbe za izrek pogojne obsodbe, ker je inkriminacija obravnavanega dejanja po njeni oceni plod politične odločitve, ki ljudem neupravičeno preprečuje gibanje brez omejitev. Pri slednji trditvi prezre, da je smisel inkriminacije tovrstnega ravnanja zavarovanje javnega reda in miru v državi. Objekt varovanja je državna meja in zakonitost bivanja v Republiki Sloveniji, pa tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka nezakonito spravljanje ljudi čez mejo in varovanje njihovega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076429
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 373, 386.
kaznivo dejanje grožnje - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedi prič - verodostojnost priče
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe s prepričljivimi in tehtnimi razlogi pojasnilo, zakaj verjame očetu mladoletnega oškodovanca, da je obdolženka mladoletnemu oškodovancu izrekla inkriminirane grožnje. Oče mladoletnega oškodovanca je namreč določno in prepričljivo izpovedal, kako ga je njegov sin (mladoletni oškodovanec) po telefonu seznanil z grožnjo obdolženke, kako je nato sin vztrajal, da se dejanje prijavi policiji, izpovedal je o strahu, ki ga je grožnja pustila pri sinu in da je bila grožnja, kot je navedena v zapisniku o sprejemu ovadbe, dobesedno tako izrečena sinu, saj sam tega v prekmurščini niti ne bi znal tako povedati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00083930
KZ-1 člen 49, 49/2, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 383, 383/1, 383/1-1, 394, 394/1.
nasilje v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kakor izhaja iz izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje navedene spremembe obtožnega akta ob izreku sodbe ni upoštevalo in je s tem dejansko prekoračilo obtožbo, saj je časovno obdobje, za katerega je bil obtoženi spoznan za krivega za sedem mesecev daljše, kot se mu je očitalo. Glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katero pazi po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je sodišče druge stopnje, skladno z določbo prvega odstavka 394. člena, izpodbijano sodbo spremenilo na način, da je čas očitanega kaznivega dejanja opredelilo skladno z obtožnim aktom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074129
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
izrek sodbe - protispisnost - nasprotje med izrekom in razlogi
Iz točke 9 obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v okviru ponovljenega dokaznega postopka med ostalim izvedlo tudi vpogled in branje predloga za medsebojno kompenzacijo (l. št. 125), račun št. 104/2017 (l. št. 126) in račun št. 76/2017 (l. št. 127). Vendar pa vsebina teh listin v izreku izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni bila upoštevana.
Posledično pritožnika smiselno in tehtno opozarjata, da bi se glede na listinske podatke kazenskega spisa moral navedeni znesek v izreku prvostopenjske sodbe odšteti od določene premoženjske škode oškodovane družbe, česar pa prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074902
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 70, 308, 370, 370/1, 370/1-4, 391.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - ponovno odločanje - stranska kazen izgona tujca iz države - pogoji za izrek stranske sankcije - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - nenavzočnost zagovornika - obvezna obramba z zagovornikom
Tehtno in s sprejemljivimi razlogi je izrazilo prepričanje, da s sedaj pritožbeno izpodbijano odločitvijo obdolženemu A. A. ni kršilo pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj je tak izid rezultiral po preizkusu, kakor ga je primerljivo opravilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v odločbah Moustaquim proti Belgiji in Üner proti Nizozemski. V obrazložitvi po pritožbi kritizirane odločitve je prepričljivo pojasnilo, da obdolženi iz razloga lastnega ravnanja in vedenja pred, med in po izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja predstavlja resno grožnjo za javni red in mir in javno varnost Republike Slovenije, medtem ko ni dokazov, da bi z izrekom njegovega izgona iz te države za tri leta sodišče prve stopnje bistveno poseglo v njegovo družinsko življenje - stike z v Republiki Sloveniji živečim očetom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00077040
ZKP člen 3, 3/2, 32, 32/5, 355, 355/2, 358, 358-3. KZ člen 25, 127. URS člen 27. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2.
umor - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - indična sodba - dokazno breme - dokazni standard - dokazna ocena - alibi - anonimna priča - posredni dokaz - krivda
Zbir analitično (atomistično) in sintezno (holistično) dokazno šibkih indicev ne predstavlja t.i. sklenjenega kroga, ki bi omogočal obsodbo v kazenskem postopku, ampak tako nezanesljivo sklepanje o krivdi, ki ob upoštevanju pravila in dubio pro reo kot imperativa načela domneve nedolžnosti ne more imeti drugačne posledice, kot je izrek oprostilne (liberatorne) sodbe.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - fiktivna posojila - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - konkretizacija zakonskih znakov
Kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine se kot blanketna norma sklicuje na predpise (zakonske ali podzakonske), ki kot takšne poslovne listine opredeljujejo in so navedene v teh predpisih. Ni pa nujno, da bi se pravne norme vpisovale v izrek, kar velja tudi za dopolnilne norme.
KZ-1 člen 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8. URS člen 2, 14.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - načelo enakosti - varnostni ukrep odvzema predmetov - varnostni ukrep odvzema avtomobila - skupno premoženje zakoncev - fakultativni odvzem predmetov - obligatorni odvzem predmetov
Utemeljeno zagovornik poudarja, da obdolženčev koristoljubni namen pri izvršitvi dejanja predstavlja konstitutivni element kvalificirane oblike očitanega kaznivega dejanja, torej njegov zakonski znak, zato ga sodišče ne bi smelo upoštevati kot obteževalno okoliščino.
Sicer ni dvoma, da pomeni odvzem osebnega vozila obdolžencu poseg v njegovo lastninsko pravico, vendar je - po zakonu obligatorni - odvzem ustavno dopusten.