KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074796
KZ-1 člen 50, 51, 74, 74/1, 77a, 186, 186/1, 186/3, 186/5,. ZKP člen 149a, 150, 150/1, 150/1-1, 235a, 235a/1, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-8, 372, 372-1, 385, 498. ZNDM-2 člen 29. ZCS-1 člen 27, 27/1, 27/1-1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obteževalne in olajševalne okoliščine - omilitev kazni - prekoračitev obtožbe - obtožba upravičenega tožilca - prikriti preiskovalni ukrepi - hudodelska združba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje in sledenje - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - nujnost in sorazmernost ukrepa - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pregled prevoznega sredstva - odveza varovanja zaupnosti - odvzem predmetov - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da gre pri ugotovitvi, da obtoženi A. A. tudi posoja telefon, za naključno pridobljen dokaz, ki ni neposredna posledica operativnega dela policije temveč ravnanja obtoženega A. A.mpare samega, za katerega pa je bilo prisluškovanje zakonito odrejeno.
Iz obrazložitve odredbe opr. št. Pp 8/13 z dne 6.3.2014, s katero so bili izpodbijani ambientalni prisluhi v B. B. vozilu odrejeni, je razvidno, da je preiskovalna sodnica nujnost posega za doseganje zastavljenih ciljev videla v tem, da je s strani tožilstva predlagani ukrep tisti, ki lahko, prav zaradi zaupnosti in prepričanja o varnosti in nedotakljivosti vozila kot tistega prostora, ki lahko obema osumljenima, t.j. B. B. in F. F. nudi navidezno zaščito in po drugi strani mesto, kjer dejansko prav iz tega razloga prihaja do konkretnih pogovorov v zvezi s podrobnostmi izvrševanja kaznivih dejanj. Tak test nujnosti pa je preiskovalna sodnica dopolnila s tem, ko je ocenila, da prav zaradi zgoraj navedene okoliščine pomeni izvajanje odrejenega ukrepa edino možnost za pridobitev konkretnih podatkov o tem, kje so začetne in kje končne destinacije transporta mamila in o osebah, ki so na tak ali drugačen način s tem povezane.
Predsednica senata sicer pravilno ugotavlja, da je zagovornik obtoženega B. B. že na glavni obravnavi dne 11.9.2019 sodišču očital, da bi moralo v zvezi s zaslišanjem tajnih opazovalcev postopati po 235.a čl ZKP in zahtevati odvezo dolžnosti varovanja tajnosti (listovna št. 8531), hkrati pa je tudi pravilna njena ugotovitev, da je predlog obrambe bil sodišču dan le pogojno in sicer je zagovornik tedaj dejal, da "predlaga, da se v primeru, ko bodo, če bodo, izvajalci tajnega opazovanja 1008, 0012 in 1007 odgovarjali s sklicevanjem na metodiko in taktiko, da sodišče opravi predpisani postopek po 235.a členu ZKP". Ravno zaradi pogojnosti takega predloga tako sodišče ni imelo podlage za postopanje po slednje navedeni določbi oziroma za to, da bi sodišče lahko predstojniku pristojnega organa policije lahko poslalo obrazloženo zahtevo sodišča za odvezo dolžnosti varovanja tajnosti priče iz 1. točke 235.a člena ZKP.
Sicer pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obtoženec možnost zaslišanja tajnega opazovalca z delovno številko 1006 imel in tako tudi imel možnost preveriti pravilnost in verodostojnost poročila o tajnem opazovanju, zato dejstvo, da priča na vprašanja, ki so se nanašala na sam potek tajnega opazovanja zaradi dolžnosti varovanja tajnosti ni odgovorila, samo po sebi še ne ustvarja dvoma v pravilnost in verodostojnost poročila o tajnem opazovanju zlasti glede na to, da je bila pritožniku z drugimi vprašanji dana zadostna možnost preveriti verodostojnost poročila.
Pritožbeno sodišče v zvezi s samim potekom zaustavitve obsojenega G. G., pregledom A. A. vozila, s katerim se je obsojeni G. G. pripeljal na mejni prehod in samim zasegom mamila, nikakršnih pomislekov nima. Policija je za ravnanje, kakor je opisano zgoraj, imela podlago v 29. členu Zakona o nadzoru državne meje (Ur. list 35/2010 z dne 3.5.2010), v katerem je bilo v času postopka določeno, da če je podan sum, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete, sme policist preiskati prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. Prav tako so imeli carinski delavci podlago za svoje ravnanje v določbi 1. točke prvega odstavka 27. člena tedaj veljavnega Zakona o carinski službi, ki je določal, da uniformirani carinik in uniformirani inšpektor zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba na območju celotne republike Slovenije, med drugim lahko spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo, pri čemer se preiskava prevoznega ali prenosnega sredstva po določbi četrtega odstavka iste določbe lahko opravi v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti službe in pomeni podroben pregled vseh delov prevoznega sredstva, vključno s stvarmi v njem in pri katerem se lahko za pregled posameznih delov prevoznega ali prenosnega sredstva oziroma stvari v njem uporabijo tehnični pripomočki in prevozno ali prenosno sredstvo tudi razstavijo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje obtoženemu A. A. v ponovljenem sojenju za nižjo kriminalno količino izreklo enako dolgo prostostno kazen treh let in šestih mesecev zapora je sodbo v bistvu spremenilo v obtoženčevo škodo, kljub temu, da se državni tožilec zoper prejšnjo sodbo sploh ni pritožil. Zaradi navedenega je bilo tako potrebno pritožbi obtoženčevega zagovornika v tem delu ugoditi in izpodbijano sodbo v izreku o kazenski sankciji, izrečeni obtoženemu A. A. spremeniti tako, kakor je to razvidno iz izreka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00083979
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4. ZKP člen 307, 307/3.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - sojenje v nenavzočnosti obtoženca - konkretizacija zakonskih znakov - protipravna prilastitev - odmera kazni - olajševalne okoliščine
Iz opisa jasno izhaja, da si je obtoženec prilastil sredstva že s tem, ko jih nikoli ni prenesel na fiduciarni račun oziroma ko jih je takoj po prenosu na fiduciarni račun spet prenesel na račun svojega s.p.-ja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064493
ZKP člen 83, 371, 371/2.
predlog za izločitev dokazov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - nedovoljeni dokazi - neprevedena listina v tujem jeziku
Bančna dokumentacija iz Republike Avstrije in druge listine v nemškem jeziku, ki niso prevedene, samo za to še ne morejo predstavljati nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba po določbi 83. člena ZKP izločiti iz spisa. Res je pravica do uporabe svojega jezika in pisave ustavna kategorija (62. člen Ustave Republike Slovenije), ki je na izvedbeni ravni v kazenskem postopku konkretizirana v 8. členu ZKP, vendar zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ki je temeljilo med drugim tudi na neprevedeni dokumentaciji, še ni prišlo do kršitve navedenih določil, ki bi lahko imele za posledico nedovoljenost dokaza (izvedenskega mnenja).
Ob tem ko ne gre za listine, pridobljene na kakršenkoli nedovoljen način, pri čemer bo mogoče posamezne listine, katerih relevantnost se bo izpostavila v nadaljnjem postopku, še vedno prevesti, se odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov, izkaže za povsem utemeljeno.
Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da nezadovoljstvo stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti razlog za izločitev dokazov, saj gre za vprašanje dokazne ocene, ki bo predmet nadaljnjega dokaznega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064792
KZ-1 člen 99, 191, 191/1. ZPND člen 2, 2/1. ZKP člen 285.a, 285.a/4, 285.f, 285.f/2, 285.f/2-2, 330, 371, 371/1, 371/1-1.
kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini - blanketna norma - družinska skupnost - družinski član - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - senatno sojenje - odpoved pravici do sojenja pred senatom - zborno sojenje - ugovor zoper obtožnico - predobravnavni narok
Pojem družinske skupnosti je tiha blanketa, katerega vsebino KZ-1 ne določa. Zato je treba za ugotovitev vsebine tega pojma kot dopolnilni predpis h KZ-1 upoštevati še Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), kot poudarjajo tudi teoretični viri.2 Tako je v prvem odstavku 2. člena ZPND kot družinski član med drugim opredeljen tudi zunajzakonski partner (1. alineja), osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (10. alineja), kot tudi osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu (11. alineja).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070165
ZKP člen 16, 128, 128/3, 128/7. ZVOP-1 člen 6, 6-19, 14.
kršitev načela enakopravnosti strank - pravica do pregleda in prepisovanja spisa
Kot pravilno navaja državni tožilec v pritožbi, mu je sodišče prve stopnje s tem, ko mu ni dovolilo prepisa oziroma kopiranja izvedenskega mnenja in odločbe ZZZS, omejilo dostop do navedenih listin in s tem onemogočilo, da izpodbija dokaze in navedbe obrambe tako, da bi lahko predlagal druge dokaze, s tem pa mu je omejilo pravico do enakopravnega položaja strank v kazenskem postopku.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00064330
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine storilca - izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje zaporne kazni - zavrnitev predloga
Glede na navedeno je tako prvostopenjsko sodišče dalo ustrezno težo subjektivnim okoliščinam na strani obsojenke, katere zagovornik v pritožbi ponovno neutemeljeno izpostavlja (urejeno družinsko življenje in skrb za družino, nekaznovanost, da obsojenka ni v drugem kazenskem postopku, sposobnost in pripravljenost opravljati delo v splošno korist) in jim pripisuje preveliko težo. Tudi po oceni višjega sodišča ugotovljene in zgoraj povzete okoliščine, ki jih je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo, ne dajejo podlage za ugoditev obsojenkinemu predlogu za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064336
ZSKZDČEU-1 člen 203, 209. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-3, 97, 97/1, 245, 245/1, 299, 299/2, 342, 342/1, 342/1-2.
sekundarni stečajni postopek - izročitev nepremičnine kupcu - zahtevek za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - sklep o začasni odredbi - prepoved odtujitve in obremenitve - zaseg - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - razveljavitev prodaje nepremičnin
Pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru EU bi bilo treba upoštevati okoliščino, da je iz razlogov sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi je podana pravna podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Vprašanje prijave izločitvene pravice se ne pojavi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku bi jo lahko prijavila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu.
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00065366
ZKP člen 434, 76/1. KZ-1 člen 220, 220/1.
opis dejanja - krivda - naklep - preizkus obtožnega akta - preizkus materialnopravnih pogojev
Izrek je namreč po obstoječi sodni praksi pomanjkljiv le tedaj, ko ne vsebuje vseh elementov, ki jih zakon za posamezno kaznivo dejanje določa. V opisu dejanja morajo biti namreč sestavine dejanskega stanja kaznivega dejanja navedene praviloma tako, da so izražene z besedilom kazenskega zakona, vendar pa konkretizirane do te mere, da zadobi abstraktno besedilo konkretno vsebino, torej, da je konkretno, storilcu očitano kaznivo dejanje pravilno subsumirano pod pravno normo.
Subjektivnega elementa, oziroma krivdnega odnosa pa pri tem kaznivem dejanju v izreku obtožnega akta v nasprotju s prepričanjem prvega sodišča ni potrebno vnašati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064394
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - protispisnost - varstvo lastninske pravice - škoda
Da bi sodišče prve stopnje iz listin oziroma izpovedb napačno povzelo bistvene okoliščine, iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kot tudi ni razvidno, da bi bili razlogi sodbi v nasprotju z izrekom, zaradi česar uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064349
KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 244, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373.
uvedba preiskave - dokazni standard - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - standard obrazloženosti sklepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kaznivo dejanje zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju
V točki 4 obrazložitve je sodišče prve stopnje tehtno pojasnilo, zakaj kazenski pregon v obravnavani zadevi še ni zastaral. Prav tako je zadostno ocenilo, zakaj je glede očitanega kaznivega dejanja podan utemeljen sum, ki je potreben za uvedbo preiskave.
Okoliščina komu je obdolženi po sprejemu are znesek 3.000,00 EUR izročil, glede na odnos med obdolžencem in oškodovancem, od katerega je obdolženi 3.000,00 EUR sprejel, za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, ni bistvena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064631
KZ-1 člen 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - konkretizacija - eventualni naklep
Zanemarjanje mladoletne osebe preraste v kaznivo dejanje, kadar je izraženo kot huda kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje. Pri tem gre za takšna ravnanja, ki očitno ne dosegajo običajne skrbi ali presegajo meje vzgojnih ukrepov proti mladoletniku v okviru uresničevanja roditeljske pravice in pomenijo kršitev temeljnih dolžnosti staršev. Kot izvršitveno dejanje prihaja v poštev katerokoli ravnanje (storitev ali opustitev), s katerim je mogoče udejaniti zakonski znak hude kršitve dolžnosti skrbi in vzgoje. Kdaj je podana taka intenzivnost kršitve, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja glede na okoliščine primera. Pri tem morata biti narava dolžnosti in intenzivnosti njene kršitve taki, da lahko ogrozita razvoj mladoletne osebe.
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/2, 49, 49/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska denarna kazen - obligatornost izreka stranske kazni - premoženjske razmere - višina dnevnega zneska
Pritožba zanemari dejstvo, da je izrek stranske denarne kazni pri obsodbi očitanega kaznivega obligatoren, pri čemer njene višine ne določajo zgolj obdolženčeve neugodne premoženjske razmere. Določata jo teža dejanja in storilčeva krivda (prvi odstavek 49. člena KZ-1), ki sta bili pred sodiščem prve stopnje pravilno ugotovljeni, medtem ko so bile neugodne premoženjske razmere obdolženega po razumljivih razlogih izpodbijane sodbe upoštevane pri določeni višini dnevnega zneska.
Ustavno sodišče RS je zavzelo razlago, da sta namen in narava omejevalnega ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja. Zato je treba glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odreditev ukrepa, analogno uporabiti določbe o tem varnostnem ukrepu (72. člen KZ-1). Sodišče mora tudi pri odreditvi ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja presoditi subjektivne vsebinske pogoje, ki jih kazenski zakonik predvideva za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Ob upoštevanju Ustave, zlasti ob upoštevanju načela sorazmernosti, mora pri odločanju o ukrepu začasnega odvzema vozniškega dovoljenja opraviti presojo, ali bi obdolženčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Vzroki, ki narekujejo izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, kar skladno s povedanim analogno velja tudi za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP, morajo biti trajne narave, pri čemer ni nujno, da so neodpravljivi. Pri presojanju voznikovih sposobnosti za varno vožnjo motornega vozila se upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki so trajne narave, se pravi okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika. Ob tem se ne upoštevajo samo tiste osebne lastnosti storilca, ki se razkrijejo le ob presojanju obravnavanega kaznivega dejanja - ni namreč dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo posledic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSC00064296
KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 37, 37/3.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pravila cestnega prometa
Taki zaključki pa niso vprašljivi niti glede na odgovore izvedenca o morebitni zaznavi vožnje neznanega vozila s strani oškodovancev, saj je v tem delu prvo sodišče ne glede na odgovor izvedenca v točki 15) obrazložitve, izhajajoč iz skladnih in dokazno pravilno ocenjenih izpovedi obeh oškodovancev pravilno dognalo, da nobeno (neznano) vozilo ni vozilo pred oškodovancema, niti ju ni pri njuni vožnji prehitelo. Zato je prvo sodišče pravilno zaključilo, da razlog obdolženčeve nenadne reakcije s polnim zaviranjem ni bil v zatrjevani protipredpisni vožnji nasproti vozečega vozila.
O obdolženčevi protipredpisni vožnji po določbi tretjega odstavka člena 37 ZPrCP, kar pritožba tudi konkretno ne problematizira, ni torej nobenega dvoma, saj je taka vožnja pojasnjena s sledovi zaviranja in nadalje, ko je tudi izvedenec A. A. v svojem mnenju in zaključkih pojasnil, da v primeru, če bi obdolženec vozil pravilno po desnem delu vozišča, do nevarne situacije, tudi v primeru obstoja nasproti vozečega vozila, ne bi prišlo.
Po šestem odstavku 364. člena ZKP sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge za vsako posamezno točko, v skladu s sedmim odstavkom istega člena ZKP pa sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064213
KZ-1 člen 197, 197/1. ZKP člen 167, 167/1, 175, 175/1, 175/2, 184, 184/1.
uvedba preiskave - sklep o preiskavi - izpodbijanje pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v sklepu o preiskavi - zahteva za razširitev preiskave - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - delovno mesto - v zvezi z delom - namenska razlaga - spolno nadlegovanje - pravno varovane dobrine - varovanje dostojanstva delavca - utemeljen sum
Pravna dobrina, ki se ščiti s kaznivim dejanjem šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1, je delavčevo dostojanstvo. Namen je torej varovati delavca pred vsemi oblikami šikaniranja, trpinčenja in nadlegovanja, tudi spolnega, na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Šikaniranje se lahko izvršuje na vertikalni ravni, ko sta storilec in oškodovanec v hierarhičnem razmerju v okviru delovnega procesa, pa tudi na horizontalni ravni, ko sta si storilec in oškodovanec v prirejenem položaju. Že na podlagi jezikovne razlage zakonskega znaka na delovnem mestu ali v zvezi z delom je moč sklepati, da ni nujno, da sta storilec in oškodovanec zaposlena pri istem delodajalcu, predvsem pa to potrjuje namenska razlaga. Glede na raznolikost delovnega procesa in vanj vključenih deležnikov, delavčevo dostojanstvo pri opravljanju dela namreč ne bi moglo biti ustrezno varovano, če bi bilo inkriminirano izključno šikaniranje s strani oškodovančevih sodelavcev, zaposlenih pri istem delodajalcu kot oškodovanec, ne pa tudi drugih delavcev, s katerimi oškodovanec sodeluje v okviru opravljanja nalog na svojem delovnem mestu oziroma aktivnosti v zvezi z delom.
Preiskava se načeloma opravi samo glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdolženca, na katerega se nanaša sklep o preiskavi (prvi odstavek 175. člena ZKP). Vendar preiskovalni sodnik preiskavo vodi z namenom, da bo "stanje stvari zadosti razjasnjeno" (prvi odstavek 184. člena ZKP). Zato ga ni mogoče togo omejevati z zahtevo tožilca - če se namreč med preiskavo pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na kakšno drugo kaznivo dejanje ali zoper kakšno drugo osebo, obvesti preiskovalni sodnik o tem državnega tožilca. V takem primeru se smejo opraviti tista preiskovalna dejanja, ki jih ni mogoče odlašati; o vsem, kar je bilo storjeno, pa je treba obvestiti državnega tožilca (drugi odstavek 175. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064153
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskega znaka - poseg v čast in dobro ime - dokazi za utemeljen sum - izkazanost utemeljenega suma
Kaznivo dejanje razžalitve iz člena 158/I KZ-1 je opredeljeno s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma prizadetosti njegove časti in dobrega imena, kar potrjuje zaključkom pritožbenega sodišča, da bo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi le z izvedbo glavne obravnave lahko ugotavljalo razžaljenost oziroma prizadetost časti in dobrega imena zasebnih tožilcev, za kar se utemeljeno zavzema tudi pritožnica.
Glede samega priznanja krivde ne more biti dvoma, da je bila to zavestna in prostovoljna odločitev obtoženca samega in ni šlo za dogovarjanje med njim in državno tožilko (in njegovo zagovornico), ki bi "rezultirala v sporazumu o priznanju krivde", kar pritožnik v pritožbi večkrat neutemeljeno in v nasprotju s spisovnimi podatki izpostavlja.
Šesti odstavek 285.č člena ZKP izrecno določa, da se obrazložitev sodbe, ki temelji na priznanju krivde, omeji samo na ugotovitev, da je obtoženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. Iz zapisnika o predobravnavnem naroku izhaja, da je predsednica senata pred sprejemom sklepa o priznanju krivde presodila, da je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. To je tudi obrazložila že na samem naroku, kot tudi v drugi točki izpodbijane sodbe. Poleg tega je treba še pojasniti, da je predsednica senata opravila predobravnavni narok na podlagi obtožnice, ki je postala pravnomočna po tem, ko je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje zavrnil ugovor obtoženčeve zagovornice s sklepom z dne 20.9.2022, kar pomeni, da je šlo pred priznanjem krivde za visoko stopnjo verjetnosti, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil, zato je predsednica senata na podlagi priznanja krivde, ki je bilo podprto z dokazi, utemeljeno prišla do prepričanja o njegovi krivdi (drugi odstavek 3. člena ZKP).
KZ-1 člen 87, 87/1. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 129,a, 129.a/6. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3.
način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja
Ker je bil postopek osebnega stečaja zoper obdolženca uveden še preden je bil formalno zoper njega ustavljen izvršilni postopek, se postavlja vprašanje, ali gre v predmetnem primeru za prekinitev izvršilnega postopka in posledično, ali je sploh mogoče govoriti o tem, da prisilna izterjava denarne kazni zoper obsojenca v izvršilnem postopku ni bila uspešna, ker slednji zaradi prekinitve sploh še ni mogel biti zaključen