kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - zavestna malomarnost - delo z viličarjem
V obravnavanem primeru transportna pot ni bila prosta, obdolženec se o tem ni zanesljivo prepričal in zaradi njegovega malomarnega ravnanja, t. j. opustitve potrebne pazljivosti, je prišlo do obravnavanega dogodka.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00059182
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1-3. KZ-1 člen 300, 300/1, 300/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - nedostojno vedenje na javnem kraju - prekršek in kaznivo dejanje - postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - isti historični dogodek
Pritožnik pravilno navaja, da je kasnejši kazenski postopek dopusten, če ne izhaja iz identičnih ali bistveno enakih dejstev kot predhodni prekrškovni postopek, vendar je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da so v opisu očitanega kaznivega dejanja okoliščine, ki se bistveno razlikujejo od okoliščin, na podlagi katerih je bil obdolžencu izdan plačilni nalog za prekršek po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se obdolžencu v tem postopku očita identično prepovedano ravnanje (žaljenje, grožnje ter ogrožanje navedenih policistov), ki ga v bistvenem tvorijo enaka dejstva.
Nadaljnje grožnje, navedene v opisu kaznivega dejanja, ki sicer niso vključene v opis prekrška, in sicer, da jih bo našel, ko bodo v civilu in z njimi fizično obračunal, da nima pištole, da pa bi jih vse pobil, če bi jo imel in da si bo pridobil pištolo in jih vse postrelil, ne pomenijo, da gre za v bistvenem drugačna dejstva, zaradi katerih uvedeni kazenski postopek ne bi pomenil kršitve načela ne bis in idem, kot je pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče.
Podobno velja tudi v obravnavanem primeru, kjer sicer drži, da opis kaznivega dejanja vsebuje še grožnje s pištolo, vendar so grožnje vsebovane že v opisu prekrška, zato kriminalna količina oziroma dejstva, ki so podlaga za kazenski pregon niso v bistvenem drugačna od podlage za prekrškovni postopek, zato kazenski postopek, kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, ni dopusten.
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je večino groženj obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga, je brezuspešno, saj pritožnik ne navede, katere od groženj naj bi obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga in pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Takšna zatrjevana okoliščina niti ne vpliva na zaključek izpodbijanega sklepa, da očitek obdolžencu temelji na enotnem, kontinuiranem dogajanju, saj tako opis kaznivega dejanja kot prekrška vsebujeta opis groženj kot bistveno enako okoliščino, in zato niti ni odločilno, kdaj je bil izdan plačilni nalog.
KZ-1 člen 90, 90/4, 91, 91/2, 91/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - pretrganje zastaralnega roka - zadržanje zastaranja
V zvezi s potekom roka za zastaranje kazenskega pregona za kazniva dejanja obravnavana v tem postopku (od 19. 3. 2010 do 11. 9. 2010) po določbi četrtega odstavka 90. člena KZ-1 je treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 91. člena KZ-1, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, in da po pretrganju začne zastaranje znova teči. Sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega kaznivega dejanja umora je postala pravnomočna 10. 2. 2016, kar pomeni, da je bilo takrat pravnomočno ugotovljeno, da je storil kaznivo dejanje umora 25. 2. 2012, zato je datum storitve tega kaznivega dejanja pretrgal tek zastaranja za kazniva dejanja, obravnavana v tem postopku in je zato takrat začelo zastaranje teči znova.
Zaradi uveljavitve ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva ni bila) je uveljavitev in veljavnost določb tega zakona, pomenila dejansko podlago za zadržanje zastaranja materialnih rokov. S sprejemom ZZUSUDJZ in časovno veljavnostjo le-tega od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 je bilo vzpostavljeno in normativno urejeno stanje, ko država zaradi objektivnih ovir ni mogla odločati o zahtevi za pregon upravičenega tožilca, zato navedenega časa ni moč šteti v čas zastaranja.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059187
KZ-1 člen 74, 74/1. ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 126, 126/5. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 408, 408/2.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - odvzem premoženjske koristi - zastaranje - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - davčna izvršba
Potrebno je ločiti zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranje izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. Zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, se smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje kazenskega pregona in s tem posredno tudi zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je mogoče uveljavljati le s pritožbo zoper sodbo, ki pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna in se torej ne more več izpodbijati s pritožbo. Glede izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi KZ-1 kot materialni zakon določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima. To pa je urejeno v določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavni, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila (prvi odstavek 131. člena ZKP) opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
Zoper obsojenega je davčni organ začel postopek davčne izvršbe, tekom katere je bil nad obsojenim začet postopek osebnega stečaja. Postopek osebnega stečaja je bil končan z odpustom obveznosti. V skladu s petim odstavkom 126. člena ZDavP-2 se zastaranje pravice do izterjave zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Ker v času stečajnega postopka po določbi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, je zastaranje terjatve iz naslova premoženjskopravne koristi začelo teči šele po pravnomočnem zaključku postopka osebnega stečaja zoper dolžnika. Zastaranje izvršitve odvzema premoženjske koristi, upoštevajoč tek opisanih zastaralnih rokov, še ni nastopilo.
Pritožbeno sodišče zavrača obsojenčeve navedbe o tem, da so mu bile v stečaju odpuščene vse obveznosti, zatorej tudi predmetna iz naslova plačila pridobitve premoženjske koristi. Iz sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bil vročen tudi obsojenemu, izhaja, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do uvedbe stečajnega postopka, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kamor zakon uvršča tudi terjatve iz naslova odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V plačilo naložene pridobljene premoženjske koristi ni moč odpustiti.
huda telesna poškodba - nasilništvo - prepoznava na policiji - nedovoljeni dokazi - odločitev o dokaznem predlogu - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ocena verodostojnosti priče
Drži sicer, da sodišče prve stopnje ni (ne na zapisnik o glavni obravnavi ne v izpodbijani sodbi) odločilo o dokaznem predlogu o postavitvi izvedenca psihologa, podanem po obrambi obdolženca. Vendar je treba pri obravnavanih kršitvah obrazložiti tudi njihov (potencialni) vpliv na pravilnost ali/in zakonitost izpodbijane sodbe, čemur pa zagovorniki niso z ničemer zadostili.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00058845
KZ-1 člen 86, 86/8. ZIUPOPDVE člen 88, 88/2. ZDUPŠOP člen 45,45/2.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Obsojenec v pritožbi ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da dela v splošno korist ni mogel opraviti zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije in so določeni v drugem odstavku 88. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE) in drugem odstavku 45. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP), zaradi katerih rok za opravo dela v splošno korist v času veljavnosti ukrepov po navedenih zakonih ni tekel. Takšnih razlogov ni ugotovila niti probacijska enota, ki je sicer pristojna o tem poročati sodišču (tretji odstavek 88. člena ZIUOPDVE in tretji odstavek 45. člena ZDUPŠOP). Obsojenec je imel vse možnosti, da bi delo v splošno korist opravil pravočasno, vendar jih zavestno ni izkoristil.
Razlogi za neizvršitev dela v splošno korist so izključno v sferi obsojenca, saj so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil ter izmikanja obveznostim iz nadomestne izvršitve kazni zapora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058813
KZ-1 člen 24, 143, 143/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - pravna zmota - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Če obdolženec navaja, da je bil v pravni zmoti, kot v obravnavanem primeru, mora sodišče takšno njegovo trditev oceniti in se v razlogih sodbe do nje opredeliti, tega pa sodišče prve stopnje ni storilo.
Kriv storitve kaznivega dejanja je le storilec, ki se je med drugim zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom (24. člen KZ-1), zato pritožba v sodbi utemeljeno pogreša razloge o tem, kako ocenjuje zagovor obdolženke, da ni vedela, da je njeno ravnanje kaznivo, ter razloge o njenem naklepnem ravnanju. V naklepu storilca kaznivega dejanja po četrtem odstavku 143. člena KZ-1 mora biti prepoznan njegov odnos do tega, da prevzame identiteto drugega zato, da naslovnika spravi v zmoto glede identitete osebe, s katero komunicira, in da prizadene osebno dostojanstvo osebe, katere identiteto prevzema (kot je očitano v obravnavanem primeru) oziroma pridobi premoženjsko ali nepremoženjsko korist.
Ker napadena sodba nima razlogov o krivdnem ravnanju obdolženke in o tem, kako sodišče prve stopnje presoja njen zagovor, da je bila v pravni zmoti, ter da s tem, ko je ustvarila Facebook profil z imenom oškodovanca, ni imela namena prevzeti njegove identitete, pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki imajo, če so podane, vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063482
ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2, 386. BHSPV člen 1. KZ-1 člen 173, 173/1, 174, 174/1.
kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - pogojna obsodba - poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - nedovoljen dokaz - varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica - zavrnitev dokaznega predloga - oprostilna sodba - dokazna ocena
Državno pravo Katoliški cerkvi dopušča svobodno delovanje v skladu s kanonskim pravom, dokler to delovanje ne trči ob pravni red Republike Slovenije (1. člen Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (BHSPV), Ur. l. RS, št. 13/2004 z dne 12. 2. 2004). Notranje razmerje med duhovnikom in Katoliško cerkvijo ter vprašanje njunih medsebojnih pravic in obveznosti sta pridržana presoji po kanonskem pravu, kar morajo spoštovati tudi država in sodišča. Glede na to, da je v skladu z Zakonikom cerkvenega prava zoper duhovnika A. A., sedaj obdolženca v tem kazenskem postopku, tekel tudi izvensodni kazensko upravni postopek, ki se je zaključil s pravnomočno odločitvijo, in v katerem so se obravnavali dogodki, ki so tudi predmet tega kazenskega postopka, je bil v predkazenskem postopku pridobljen cerkveni spis. Ta je nadalje res postal del dokaznega gradiva v postopku na prvi stopnji, vendar so bile ugotovitve iz tega spisa upoštevane le kot dodatni argumenti na glavni obravnavi neposredno izvedenim dokazom, kot pravilno izpostavlja tudi državna tožilka v odgovoru na pritožbo. Prvostopenjsko sodišče se je namreč v sodbi glede odločilnih dejstev oprlo zlasti na izpovedbe oškodovank kot tudi drugih prič, ki so bile zaslišane neposredno na glavni obravnavi, medtem ko je listinska dokumentacija iz priloženega cerkvenega spisa služila le za razjasnitev določenih dejstev v povezavi s postopkom pred Metropolitanskim cerkvenim sodiščem Nadškofije L. in se je tudi smela predočati pričam ob zaslišanju in uporabljati za presojo verodostojnosti izpovedb na glavni obravnavi zaslišanih prič.
sprememba denarne kazni v kazen zapora - denarna kazen - izvršitev denarne kazni - slabo premoženjsko stanje
Po ustaljeni sodni praksi obsojenčevo slabo premoženjsko stanje oziroma objektivna nezmožnost plačila denarne kazni ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši na zaporni način. Namen zakonodajalca v citiranih določbah je jasen. Denarna kazen se spremeni v zaporno kazen ravno iz razloga, ker se denarne kazni ne da prisilno izterjati. Navedeno pomeni, da če bi obsojenec imel premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo, potem ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki torej predpostavlja predhodno neuspešno prisilno izterjavo denarne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059152
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZKP člen 344, 344/1, 385. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 27, 27/1, 28, 28/2.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - delictum proprium - posebne lastnosti storilca - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - blanketna norma - sprememba obtožbe - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - sprememba na slabše - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - sprememba obtožbe v škodo obtoženca
Ker je bila pritožba vložena le v korist obdolženca, je bilo sodišče prve stopnje v novem sojenju vezano na prepoved spremembe na slabše (385. člen ZKP). Slednja pa onemogoča v novem sojenju spremeniti pravno opredelitev kaznivega dejanja in kazensko sankcijo v obdolženčevo škodo ter, po pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi, tudi ugotovitev slabšega, neugodnejšega dejanskega stanja za obdolženca.
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po drugem odstavku 201. člena KZ-1 je nepravi delictum proprium in ga lahko stori le oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu v rudnikih, tovarnah, delavnicah, na gradbiščih in drugih delovnih krajih.
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 205, 205/1, 205/1-1.
tatvina - velika tatvina - majhna tatvina - pravna opredelitev - kvalifikatorna okoliščina - namen storilca - majhna vrednost ukradene stvari
Kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 stori, kdor pride v zaprt prostor z namenom izvršiti tatvino po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju navedenega pravilno presodilo, da pritožnica takega obtoženčevega namena ni uspela dokazati. Eventualno bi tožilka obtožencu lahko očitala poškodovanje tuje stvari, a bi v takem primeru v opisu dejanja morala zajeti zakonske znake tega kaznivega dejanja, česar pa ni storila.
Glede na vrednost ukradene stvari in način izvršitve tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 zakon določa njeno privilegirano obliko (majhna tatvina po drugem odstavku 204. člena KZ-1) in kvalificirano obliko (velika tatvina po 205. členu KZ-1). Kar pomeni, da je storilec velike tatvine po 205. členu KZ-1 lahko le tisti, ki stori tatvino iz prvega odstavka 204. člena KZ-1 v kombinaciji z eno od naštetih kvalifikatornih okoliščin. Z jezikovno razlago navedenih določb tako pridemo do zaključka, da kaznivo dejanje majhne tatvine, ki je opredeljeno v drugem odstavku 204. člena KZ-1, tudi v primeru pridruženja kvalifikatornih okoliščin naštetih v 205. členu KZ-1, ne more prerasti v kaznivo dejanje velike tatvine.
žaljiva obdolžitev - javni interes - dokaz resnice - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - absolutno javna oseba
Sodišče prve stopnje se je določno opredelilo do okoliščine, da kljub temu, da so bile določene odločbe KPK razveljavljene in da zasebni tožilec še ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, v ničemer ne spremeni presoje in zaključka, da je obtoženec podal zadostno dejstveno podlago, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih izjav.
Zasebni tožilec kot župan Občine in bivši predsednik uprave ene najbolj prepoznavnih družb v Sloveniji, ima status absolutne javne osebe, ki mora izkazovati najvišjo stopnjo strpnosti ter prenašati tudi izrazito negativne in ostre kritike in oznake.
Že sama okoliščina, da je bil ml. mld. s sodbami Okrajnega sodišča v Celju v letih 2020 in 2021 že trikrat pravnomočno izrečen ukor zaradi prekrškov zoper določbe Zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o ohranjanju narave, ne podpira prepričanja pritožnikov, da bi tudi v obravnavanem primeru smotrom iz 75. člena KZ zadoščal izrek ukora kot najmilejšega vzgojnega ukrepa.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059145
URS člen 19. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/1, 407/2. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 55, 55/1, 86, 86/3. ZIKS-1 člen 18.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - postopek za združitev kazni - enotna kazen zapora - prestajanje zaporne kazni - prestajanje kazni pod posebnim režimom - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - individualizacija kazenske sankcije - odprti oddelek - pritožba v korist obsojenega
Resda je bistvena razlika med zaprtim in odprtim zaporskim režimom v stopnji (intenzivnosti) omejevanja osebne svobode in v načinu, na katerega se omejevanje izvršuje, vendar sta po naravi stvari oba zaporska režima v temelju enaka, saj oba de facto predstavljata odvzem prostosti, ki je po trajanju (še vedno) izenačen. Torej je v prvi vrsti od dolžine zaporne kazni odvisno, kako hud je poseg v obsojenčevo ustavno pravico do osebne svobode.
Zaradi povedanega se pravni položaj obsojenca z izrekom enotne kazni zapora v postopku "neprave obnove kazenskega postopka" vsekakor izboljša, saj se z novo sodbo skrajša poseg v njegovo osebno svobodo. Pri izbiri režima (strožji ali blažji) prestajanja prostostne kazni pa gre za penitenciarno individualizacijo kazni, ki pa ni v izključni pristojnosti sodišča in vpliva zgolj na obsojenčev dejanski položaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059584
ZKP člen 8, 285.č, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/2, 69, 69/6, 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve - narok za izrek kazenske sankcije - prevod dokaznih listin - sprememba kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine - odvzem predmetov - načelo sorazmernosti
Po določbi prvega odstavka 285. č člena ZKP narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. Navedena določba pa strankama ne daje izbirne pravice glede sestave senata temveč le pravico, da se sporazumeta glede sestave senata, ki bi sicer bil pristojen za obravnavo v zadevi ali pa za predsednika senata.
Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061172
KZ-1 člen 47, 47/5.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - prepozen predlog
Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - pravica do obrambe z zagovornikom - pouk o pravici do zagovornika - formalna obramba - priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde - zaslišanje obdolženca - predobravnavni narok - odmera kazni - primernost izrečene kazni - sorazmernost kazenske sankcije z očitanim dejanjem - nevarnost in teža kaznivega dejanja - prepovedana posledica - olajševalne in obteževalne okoliščine - predkaznovanost - povratništvo - specialni povratnik
Sodišče prve stopnje ni nepravilno uporabilo določb ZKP, ki urejajo predobravnavni narok in potek glavne obravnave, niti ni prekršilo pravic obrambe, saj je obdolženca seznanilo z njegovo pravico vzeti si zagovornika, ki pa je obdolženec, iz le njemu znanih razlogov, ni izkoristil.
V okviru predkaznovanosti lahko sodišče upošteva vse izrečene pravnomočne obsodbe in ne le tiste, ki se nanašajo na istovrstna kazniva dejanja. Obdolženca pa je šteti za predkaznovanega tako pri splošnem kot tudi specialnem povratništvu in zakon sodišča pri odmeri kazni ne omejuje le na upoštevanje specialnega povratništva, kot to zmotno menijo pritožniki.
Od vsake posamezne zadeve je odvisno, kaj bo policija ukrenila za izsleditev storilca kaznivega dejanja, kako bo zavarovala sledove in predmete kaznivega dejanja, in zato zgolj umanjkanje bioloških sledi v tej drugi zadevi in zavrženje kazenske ovadbe ne more utemeljevati zaključka o nezakonitosti odvzema brisa ustne sluznice. Ocena, kateri dokazi naj se zavarujejo in s tem povezano vprašanje o potrebnosti odvzema brisa ustne sluznice, je namreč v pristojnosti policije, ki je pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju njihovih storilcev vezana na določila 148. člena ZKP in mora storiti vse potrebno, da se odkrije storilec kaznivega dejanja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00058857
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
nadomestna izvršitev denarne kazni - alternativna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - predkaznovanost - kazenski postopek v teku - zavrnitev predloga - namen kaznovanja
Strinjati se je sicer s pritožbo v kritiki izpostavljanja kazenske preiskave I Kpr 42207/2019 in sploh odprtih kazenskih postopkov v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se pokaže kot neprimerno in odvečno, še sploh zato, ker je sodišče prve stopnje v predhodni, tj. točki 11 obrazložitve, pravilno ugotovilo obsojenkino predhodno nekaznovanost in njen status siceršnje obravnavanosti na osnovi podatkov iz kazenske evidence povsem zadostno pojasnilo. Prav zato v tej zvezi ne gre pritrditi očitku obsojene, da izpodbijana odločitev bazira na nepravnomočnem postopku (preiskavi) in trditvi, da je bilo s tem (posredno) poseženo v obsojenkino ustavno varovano domnevo nedolžnosti. Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, ampak vselej fakultativna, pri čemer je poudariti, da je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni (vplivanje na storilca) in generalno preventivni (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni.