KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058868
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 391.
ponarejanje listin - očitek protispisnosti - načelo proste presoje dokazov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - pravno pomembna dejstva - pravni promet
Pojem uporabe se nanaša na ravnanje storilca, s katerim napravi listino dostopno osebi, ki naj bi bila s tako izpostavitvijo listine preslepljena. Vsaka izročitev listine, s katero se listina spravi v obtok, še ne pomeni uporabe listine. Pri uporabi listine za tako spravljanje listine v pravni promet, pri katerem pride do izraza njena pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058696
KZ-1 člen 288, 288/1, 288/2. ZKP člen 76, 76/2, 168, 168/3, 429, 431.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - očitek pristranskosti sodnika - pomanjkljive navedbe - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da oškodovanec kot tožilec v predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni navedel, zakaj je odločitev sodnika šteti kot pristransko, protizakonito in krivično sojenje v smislu 288. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), prav tako v njegovem predlogu manjkajo navedbe o naklepnem ravnanju sodnika ter da je želel stranki s svojo odločitvijo v postopku škodovati, kar vse so zakonski znaki kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena KZ-1.
Glede na opisan način storitve kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in vseh okoliščin, ki so privedle do prometne nezgode, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet ter jo je zato potrebno za določen čas izločiti iz prometa, saj je s svojo vožnjo po nasprotnem smernem vozišču na avtocesti hudo kršila cestnoprometne predpise, pri čemer je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe.
Že sodišče prve stopnje je v točki 21 obrazložitve sodbe natančno in pravilno utemeljilo, da je v opisu dejanja konkretno opisano obdolženčevo vsiljeno spolno ravnanje nad oškodovanko, na kakšen način je uveljavil svojo voljo in proti oškodovanki uporabil silo, čeprav je spolni odnos odklonila, se verbalno in fizično upirala, obdolženec pa jo je v nasprotju z njeno voljo in pravico do spolne samoodločbe prisilil k spolnemu občevanju. Tem razlogom ni kaj dodati, saj pomenijo izčrpno utemeljitev, da je v opisu očitanega kaznivega dejanja povsem določno konkretiziran zakonski znak prisiljenja oziroma "uporabe sile" pri kaznivem dejanju posilstva po prvem odstavku 170. člena KZ-1 (veljavnega v času izvršitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po obtožbi). Kaznivo dejanje posilstva pomeni napad na svobodno voljo na področju spolnih odnosov, za obstoj katerega zadošča, če žrtev na dovolj jasen način storilcu pokaže, da spolnega odnosa z njim ne želi. Spolno občevanje in z njim izenačeno spolno ravnanje je vsiljeno, če zanj ni soglasja, storilec pa ima jasno predstavo, da si žrtev takšnega odnosa ne želi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059832
KZ-1 člen 35, 243, 243/1.
kaznivo dejanje ponarejanja denarja - presoja dejanskega stanja - v dvomu v korist obdolženca - dokazna ocena izpovedi prič
V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek, pri tem pa je izpovedbe prič A. A., B. B. in C. C. pravilno ocenilo ter v sodbi utemeljeno zaključilo, da ni dokazano, da je obdolženec natakarici ponudil ponarejen bankovec in da ga je prepoznala kot ponarejenega ter ga zavrnila, temveč da je mogoče zaključiti le, da je sicer izrazil namero, da plača zapitek z bankovcem za 500,00 EUR, a ga je natakarica zavrnila, še preden je bankovec sploh videla, zato ker mu ni mogla vrniti presežka, obdolženec pa naj bi, kot je povedala priča A. A., takoj za tem dal na mizo drobiž in z njim plačal naročeno pijačo. Slednja je na glavni obravnavi, enako kot v preiskavi, povedala, da ji je obdolženec zgolj rekel, da ji bo plačal z bankovcem za 500,00 EUR, a bankovca ni videla, in tudi iz izpovedb prič B. B. in C. C. ter drugih izvedenih dokazov ni mogoče z gotovostjo, ki je potrebna za obsodilno sodbo, zaključiti, da ni bilo tako, priča A. A. pa je tudi zanikala, da se obdolženca boji. Sodišče prve stopnje je obdolženca v dvomu utemeljeno oprostilo obtožbe in ravnalo pravilno, ko je navedeni predmet vzelo.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dejansko stanje - dokazanost
To, da je oškodovanec obdolženca ugriznil za prst, pa samo kaže, da je bil stisk tako močan, da se ga je oškodovanec želel rešiti z ugrizom ter se na ta način želel rešiti obdolženčevega stiska za vrat.
zloraba uradnega položaja - nezakonito izplačilo - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano dejanje - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da gre med izvršitvenima ravnanjema z dne 28. 9. 2009 in 28. 9. 2011 za daljši časovni presledek, pri čemer ni izkazano, da bi v vmesnem obdobju bili izdani vsebinsko primerljivi sklepi obtoženca v funkciji dekana, tudi za kakšne druge osebe, kaže da naj bi šlo za sicer ponovljeno kaznivo dejanje, ne pa za kontinuirano izvrševanje enega kaznivega dejanja.
Ko je kaznivo dejanje storjeno že z odreditvijo nezakonitega izplačila (v obravnavanem primeru z izdajo sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti od 28. 9. 2009 oziroma 28. 9. 2011 dalje do preklica) in ko v zvezi z navedenim ni bilo ugotovljeno, da bi bilo za vsakokratna izplačila potrebno ali da so celo bili vsakič znova izdani vsebinsko istovrstni sklepi, vključitev očitka opustitvenega ravnanja v spremenjeno obtožnico (da sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti - kot dekan ni preklical), nima bistvenega pomena za oceno trenutka storitve kaznivega dejanja, ker je bilo kaznivo dejanje dokončano že s storitveno obliko izvršitve, zato je opustitvena oblika izvršitve inkludirana v storitveno obliko izvršitve kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058296
URS člen 29, 29-2.. KZ-1 člen 135, 135/1.. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje grožnje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058282
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 338, 338/1, 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje nasilja v družini - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov - enkratni dogodek - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - najemno stanovanje - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preizkusna doba - premoženjsko pravni zahtevek - razumljivost izreka sodbe - zakonska označba kaznivega dejanja - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravilnost in zakonitost sodbe - odločilna dejstva - soočenje - konkretizacija izvršitvenega dejanja - odločba o kazenski sankciji - stroški kazenskega postopka
Samo zaradi napačne numerične označbe zakonske določbe, izrek sodbe ne more biti nerazumljiv. Drugače bi bilo, ko bi bilo v izreku sodbe prepisano besedilo takšne zakonske določbe, ki bi potem resnično nasprotovala preostalemu besedilu v izreku, zaradi česar ta ne bi bil več razumljiv.
Končno, t.i. materialna podlaga za temelj in višino škode v odločbi o prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ni pogoj za razumljivost izreka v tem delu sodbe. Zadostuje navedba zavezanca in upravičenca ter predmet premoženjskopravnega zahtevka iz drugega odstavka 100. člena ZKP, ki v konkretnem izreku ne manjka, pa je potem znano, zakaj mora obdolženec kot zavezanec po prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ravnati in na drugi strani, zakaj je oškodovana gospodarska družba upravičena do plačila zneska iz tega zahtevka.
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožnico, da izvršitveni ravnanji v opisu dejanja nista konkretizirani na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, v čem se razlikujeta. Res je sicer, da ravnanji v opisu dejanja nista vedno dosledno razmejeni z glagolom poškodovati oziroma napraviti za nerabno, vendar sta to glagola iz zakonskega - neobveznega dela opisa kaznivega dejanja, medtem ko je po dejanskem - obveznem delu opisa jasno, da zaradi porezane ograje balkon in prizidek stanovanja še nista bila napravljena za nerablena, kot sta bila denimo napravljena za nerablena stikalo in luč nad vhodnimi vrati stanovanja, potem ko sta bila razbita.
Ko sodišče v pogojni obsodbi, ob splošnem določi še posebni pogoj, ne prekorači nobene pravice, saj je do tega upravičeno po tretjem odstavku 57. člena KZ-1. Stvar izpodbojnega razloga iz 374. člena ZKP pa je, ko je bilo to storjeno brez predhodno upoštevanih odločilnih dejstev. Sodišče druge stopnje je zato pritožnico zavrnilo glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, hkrati pa ji je sledilo, ko je utemeljeno opozarjala na vrsto odločilnih dejstev, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo predhodno upoštevati zato, da bi bila naložitev posebnega pogoja tudi vsebinsko in ne le formalno pravilna.
Sama dodelitev brezplačne pravne pomoči ne utemeljuje oprostitve vrnitve in plačila stroškov kazenskega postopka iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, do oprostitve sodne takse po šestem odstavku 11. člena ZST-1 pa je upravičen zgolj tisti, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - odnos do kaznivega dejanja - upravičeni razlogi
Materialno premoženjski položaj obsojenke torej ni edino merilo, ki izkazuje obsojenkin odnos do izvršenega kaznivega dejanja, oziroma njegovih posledic. Slabše premoženjsko stanje obsojenke, na kar se v pritožbi sklicuje obsojenkin zagovornik, torej ni in ne more biti edini pokazatelj upravičenosti neizpolnitve posebnega pogoja, kot skuša to v pritožbi prikazati obsojenkin zagovornik.
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 29, 29/1-7. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 12, 16, 23, 28, 56. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 27.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - storilec - oprostilna sodba
Oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu, ni nujno le delodajalec, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki bi morala v delovnem procesu zagotoviti varne delovne pogoje. Tako je tudi v skladu s sodno prakso odgovorna oseba v smislu drugega ostavka 201. člena KZ-1 lahko na primer strokovni sodelavec, pooblaščen za področje varnosti pri delu, ali pa vodja del na delovišču, vodja gradbišča, vodja strojne delavnice, torej oseba, pooblaščena za vodenje določenega obrata. Vendar pa mora biti takšen prenos pooblastil na področju varnosti in zdravja pri delu konkretno ugotovljen oziroma izkazan.
V obravnavanem primeru delodajalec oškodovanca svoje odgovornosti na področju varnosti pri delu - vsaj ne z notranjimi delovnopravnimi akti - ni razdelil in ustrezno prenesel na svoje delavce, konkretno na obdolženca. Nadalje pa takšen prenos pooblastil ni razviden niti iz njunih pogodb o zaposlitvi niti na to ne nakazujejo drugi izvedeni dokazi. Dokazni postopek ni izkazal, da bi bile na obdolženca dejansko prenesene zadolžitve na področju varnosti in zdravja pri delu in da bi bila obdolženca v času nezgode odgovorni osebi v smislu določbe drugega odstavka 201. člena KZ-1.
varnostni ukrep odvzema predmetov - sporazum o priznanju krivde - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - nesorazmernost ukrepa - postopek za uporabo varnostnih ukrepov
V primeru sklenjenega sporazuma o priznanju krivde pomeni naknadno določen odvzem predmetov nedovoljeno dopolnjevanje volje strank, zato sodišče tega ukrepa, potem ko je sporazum enkrat sprejelo, ne bi smelo izreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059484
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba jezika v postopku - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - obžalovanje - sprememba kazenske sankcije
Ko zagovornik grajano sodbo izpodbija v delu, kolikor se nanaša na uporabo jezika, v katerim je bil voden kazenski postopek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obtoženec v nobeni fazi postopka ni izjavil, da ne razume, kaj se mu očita, oziroma zakaj se v postopku sploh nahaja, tudi v tistem delu postopka ne, kjer je krivdo priznal.
Sodišče prve stopnje je obtožencu odmerilo prestrogo zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča so olajševalne okoliščine, ki jih je v grajani sodbi sicer pravilno ugotovilo, prišle v premajhni meri do izraza oziroma jih je sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo v obtoženčevo korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061118
KZ-1 člen 29, 29/3, 37, 37/1, 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/2, 378, 378/4.
napeljevanje h kaznivemu dejanju - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - javna seja - videokonferenca - kršitev pravice do obrambe - opis kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov - kvalitativni in kvantitativni eksces
Po oceni pritožbenega sodišča ima namreč obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe vse njegove zakonite znake in sicer je v zadostni meri opisano napeljevanje, način storitve in tudi njegove posledice, zato je tudi kvalifikacija obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00059341
KZ-1 člen 24, 25, 116, 116-1, 116-4. ZKP člen 95, 95/1, 95/4.
umor - umor na grozovit način - umor iz brezobzirnega maščevanja - način izvršitve kaznivega dejanja - grozovit način - prepovedana posledica - zažig človeka - standard povprečnega opazovalca - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazanost naklepa - razlogi o naklepu - voljna sestavina naklepa - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikoma, da KZ-1 govori o "grozovitem načinu" odvzema življenja, torej o grozovitem izvršitvenem ravnanju in ne o izvršitvenem ravnanju z grozljivimi posledicami. Kar pomeni, da mora biti grozovito samo izvršitveno ravnanje, to je odvzem življenja. Z vidika povprečnega opazovalca mora biti način odvzema v nečem poseben in odstopajoč od klasičnega odvzema življenja in ta dodatna kvaliteta mora biti take narave, da vzbuja občutek srhljivosti.
Po prepričanju pritožbenega sodišča je torej pri klasičnih načinih odvzema življenja (zabodenje, strelne rane, zadušitev ipd.) za doseganje standarda grozovitosti v opisu kaznivega dejanja potrebno opredeliti okoliščine, ki po intenziteti presegajo okoliščine, ki so običajne pri klasičnem odvzemu življenja. V obravnavanem primeru pa izvršitveni način "polil z vnetljivo tekočino in jo zažgal" sam po sebi presega klasični način odvzema življenja, saj gre za tehniko usmerjeno v telesno izničenje žrtve, ki v povprečnemu opazovalcu vzbuja občutek srhljivosti. Zažig človeka pri živem telesu že v občečloveškem dojemanju navdaja z grozo zaradi psihičnega in fizičnega trpljenja žrtve. Ker že sam način storitve kaznivega dejanja izpolnjuje kriterij srhljivosti oziroma grozovitosti, ni potrebno v opisu kaznivega dejanja dodajati okoliščin, ki bi ga povzdigovale na to raven. Zažiga človeka pri živem telesu si (obratno kot na primer pri umoru s strelnim orožjem) namreč ni mogoče predstavljati v negrozoviti obliki. Po oceni pritožbenega sodišča je torej opis izvršitvenega ravnanja, iz katerega izhaja grozovitost, zadostno konkretiziran in zatrjevana kršitev KZ-1 ni podana.
Stališče pritožnikov, da je kot okoliščino, v okviru objektivnega elementa grozovitega odvzema življenja, možno upoštevati le trajanje fizične bolečine, je napačno. V teoriji in sodni praksi ni zaslediti dajanja večjega pomena fizičnim bolečinam na račun psihičnih. Še zlasti ne pri zavedanju žrtve, da bo umrla v okoliščinah nasilnega odvzema življenja, ki ga je mogoče opisati kot smrtno grozo ob prenehanju življenja.
Odločitev sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti zakonskega znaka "zaradi brezobzirnega maščevanja" je pravilna. Res je, kar poudarja pravna teorija, da si obzirnega maščevanja ni mogoče zamisliti, a hkrati je s pristavkom te besede bralcu jasno, da mora biti maščevanje povzdignjeno na višjo raven, da dosega raven brezobzirnosti. Po preučitvi pravne teorije in sodne prakse je izluščiti, da v koncept brezobzirnega maščevanja sodi izrazita nesorazmernost med krivico, ki naj bi jo žrtev prizadejala storilcu, in storilčevo reakcijo na to krivico, neusmiljenost storilca, odvzem življenja neozirajoč se na druge navzoče ljudi in podobno. Argumenti, ki jih je v podporo svoje teze nanizalo državno tožilstvo, pa po oceni pritožbenega sodišča ne dosegajo tega kriterija.
ZKP v četrtem odstavku 95. člena ZKP ne določa, da se obtoženca oprosti plačila stroškov, če ima preživninske obveznosti, ampak, da se ga oprosti plačila stroškov, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058888
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4. KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ustavitev kazenskega postopka - neobrazložena odločba - dejanje ni kaznivo dejanje - materialni preizkus obtožnice
Predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP je namreč kaznivost v obtožbi opisanih dejanj oziroma njihova določenost v kazenskem zakonu, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka presoja le, ali iz opisa izhajajo vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja in ali so ti ustrezno konkretizirani. Povedano drugače, sodišče opravi primerjavo med dejanjem, opisanim v obtožbi, z dejanjem, opisanim v KZ-1 ali v drugem zakonu z določenimi kaznivimi dejanji, ter nato ugotovi, ali se opisa eden drugemu prilegata. Več od navedenega sodišče ne sme storiti, sicer zaide v ugotavljanje razlogov za izključitev protipravnosti, ki predpostavlja predhodno dokazanost kaznivega dejanja ali v ugotavljanje zadostnosti dokazov o obdolžencu kot verjetnem storilcu kaznivega dejanja (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP).