Res je obrazložitev izpodbijane sodbe obširna, vendar kljub temu iz razlogov izpodbijane sodbe povsem jasno izhaja, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke glede odločilnih okoliščin prometne nesreče, ki je opisana v izreku izpodbijane sodbe in zakaj je obdolžencu očitano kaznivo dejanje v celoti dokazano. Sodišče prve stopnje je namreč že tekom povzemanja vsebine posameznih dokazov le-te obenem dokazno ocenilo in jih povezalo z izsledki ostalih izvedenih dokazov, nato pa svoje ugotovitve še dodatno strnilo. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje (sicer po nepotrebnem) zelo podrobno povzelo celotno delo sodnih izvedencev, predvsem delo izvedenca medicinske stroke dr. A. A. in izvedenca za raziskavo prometnih nezgod dr. B. B., ki sta svoji mnenji večkrat dopolnila, vendar se v zvezi s tem ni mogoče strinjati z navedbami zagovornice, da razlogi sodišča prve stopnje o tem, katero od njunih stališč sprejema, niso jasni. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sodbe razumljivo pojasnilo, da sta izvedenca svoje ugotovitve dopolnila glede na dodatne in bolj natančne podatke, povezane s potekom prometne nesreče, zaradi česar sta njuni mnenji glede posameznih odločilnih okoliščin bolj precizni, in tudi, da svoje končne zaključke opira na njuni celotni mnenji, v tistih delih, kjer pa sta izvedenca mnenji ustrezno izpopolnila, pa na njune končne ugotovitve.
enotna kazen zapora - izrek kazenske sankcije - delo v splošno korist
Tako izrečena enotna zaporna kazen je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne glede na nizko vrednost odtujenih predmetov, ob upoštevanju obdolženkine predkaznovanosti, ustrezna in primerna, zato poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056011
KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2, 176, 176/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 498, 498/3.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - mlajši mladoletnik - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - posest in posredovanje pornografskega gradiva - obrazloženost sodne odločbe
Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje je namreč povsem jasno razbrati, da je z izpodbijanim sklepom bil odvzet predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, storjeno, in da ni bil odvzet mladoletniku. Navedeno je tudi, da je na predmetu mladoletnik hranil pornografsko gradivo in da odvzem predmeta terjajo razlogi morale. S takšno razlago je zadoščeno pogoju, ki ga zakon zahteva za odvzem predmetov naknadno, s posebnim sklepom po tretjem odstavku 498. člena ZKP, po katerem sodišče odvzame predmete iz prvega odstavka tega člena, če gre za takšen predmet, da je podana nevarnost, da bo ponovno uporabljen za kaznivo dejanje oziroma da razlogi splošne varnosti ali morale zahtevajo, da se odvzame.
Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje glede izrečene kazenske sankcije pa ne morejo omajati niti zagovornikove navedbe o motivaciji obdolženega za priznanje krivde. Stvar vsakega posameznega obdolženca je, ali bo krivdo po obtožbi priznal ali ne, medtem ko so njegovi notranji vzgibi (o milejšem kaznovanju) v tej zvezi povsem irelevantni.
delo v splošno korist - zaporna kazen - neprava obnova kazenskega postopka
V skladu z osmim odstavkom člena 86 KZ-1 se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. To pa pomeni, da bi v primeru neprave obnove oziroma v primeru združitve kazni po pravnomočnih sodbah, po katerih obsojenka prestaja zaporno kazen s sodbami, ki še čakajo na izvršitev, taka enotna kazen presegla kazen zapora dveh let, ki je določen v določbi osmega odstavka člena 86 KZ-1 in ki še dopušča možnost izvršitve kazni zapora na način, da obsojenec namesto prestajanja zaporne kazni opravi delo v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056580
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 435, 435/1, 437.
zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 220. člena KZ-1 mora biti v opisu dejanja konkretizirano z dejstvi in okoliščinami, ki pojasnjujejo način poškodovanja in posledico.
Način je naveden, to naj bi osumljenec storil z brco v nadzorno kamero. Razvidna je tudi posledica, in sicer je bilo kamero zaradi brce potrebno zamenjati. Kamero naj bi torej poškodoval do te mere, da naj je ne bi bilo več mogoče popraviti, temveč naj bi jo bilo treba zamenjati, z drugimi besedami, naj bi kamero z brco uničil.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - naklep - krivda
Sodišče druge stopnje sprejema presojo sodišča prve stopnje, ki je ocenjevalo krivdo obdolženke v povezavi z njenimi osebnimi lastnostmi in sposobnostmi, posebej ob upoštevanju njene lastne vzgojne in družbene zanemarjenosti in ob upoštevanju izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke zaključilo, da obdolžena ni bila zmožna ustrezno poskrbeti za mladoletne otroke in jim nuditi primernih bivanjskih razmer, vzgoje, skrbi za higieno, zdravje in normalnega razvoja ter da se obdolženka zaradi neizobraženosti, specifične življenjske situacije in splošno poznanega načina življenja, ni bila sposobna v celoti zavedati posledic svojih ravnanj in opustitev na zdravje, počutje in razvoj otrok.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke in njene dopolnitve ter ostalih zbranih dokaznih virov, utemeljeno zaključilo, da ni dokazano, da je obdolžena kaznivo dejanje storila, bodisi z eventualnim ali z direktnim naklepom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058122
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 354, 354-1, 371, 371/1, 371/1-9.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Ob tem, da se sodba nedvomno nanaša na osebo, ki je obtožena in ki je krivdo tudi priznala in ob tem, da se s tem tudi nedvomno nanaša na kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, v sodbo samo ni potrebno posegati, saj v konkretnem primeru datum storitve tudi ne pomeni zakonskega znaka kaznivega dejanja, tako, kakor je to primer pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056977
KZ-1 člen 139, 139/2, 139/2-2, 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 18, 355, 355/2, 445.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - pričakovana zasebnost - kršitev tajnosti občil - status oškodovanca - indična sodba - in dubio pro reo - tek zakonskih zamudnih obresti - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - seja pritožbenega sodišča - obveščanje strank o seji senata
Varstvo elektronskih komunikacij je zagotovljeno tako v 139. kot v 221. členu KZ-1. Kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po 139. členu KZ-1 inkriminira seznanjanje s sporočilom, ki se prenaša z elektronskim komunikacijskim sredstvom, kaznivo dejanje napada na informacijski sistem po 221. členu KZ-1 pa se nanaša na neupravičen vstop ali vdor ali prestrezanje podatkov (prvi odstavek) oziroma na neupravičeno uporabo, spremembo, preslikavo, prenos, oziroma uničenje podatkov oziroma oviranje prenosa, dostopa oziroma delovanja informacijskega sistema (drugi odstavek).
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 221. člena KZ-1 stori kdor neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega. Izmed možnih izvršitvenih ravnanj se obdolženki po citirani določbi očita neupravičen vstop (ne pa vdor) v informacijski sistem. Razlika med neupravičenim vstopom in vdorom v informacijski sistem je v tem, da neupravičen vstop pomeni neupravičeno pridobitev vpogleda v informacijski sistem, vdor pa je vstop z obidom, onesposobitvijo in drugačnim onemogočanjem varnostnih mehanizmov ali kršitvijo varnostnih ukrepov informacijskega sistema ali z uporabo tehničnih sredstev. Vdor je zato vedno neupravičen, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja pa mora biti neupravičen tudi vstop. Neupravičen vstop pomeni vstop, za katerega storilec nima dovoljenja. To dovoljenje pa je treba razlagati široko, tudi v smislu privolitve lastnika ali uporabnika. Neupravičen vstop v informacijski sistem pomeni tudi poseg v informacijsko zasebnost proti volji upravičenca, torej brez njegovega soglasja ali kljub njegovemu nesoglasju.
V primeru, ko sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov (indicev), ko torej iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, lahko izda obsodilno sodbo le takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj tako trdno in logično povezani, ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt - sklenjen krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje.
Zakonske zamudne obresti od dolgovanega zneska (višine škode kot glavnice) ne tečejo od nastanka škode, ampak od seznanitve obdolženke s premoženjskopravnim zahtevkom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00057780
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 483, 483/2.. KZ-UPB1 člen 73.
mladoletniki - ustavitev postopka - nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike
Mladoletnice in oškodovanka so si dobesedno skočile v lase s tem, da jo je oškodovanka odnesla slabše, ker so bile nasprotnice, sicer sestre A., v premoči. V prvotnem prerivanju in nato pretepu, ki je trajal nekaj minut, tudi oškodovanka ni ostala povsem pasivna, saj je sama lasala C. A., ki jo je šele po tistem udarila v obraz, kar je najverjetneje imelo za posledico poškodbo nosu. Okoliščina, da sta ju pri tem sestri C. A. držali vsaka za roko, sicer potrjuje pritožbeno razlago, da je bila oškodovanka v tistem trenutku nemočna, vendar tega ni mogoče enačiti z zakonskim znakom spravljanja v podrejen položaj. Šlo je namreč le za trenutno situacijo, ki se je odvila v običajnem pretepu s praskanjem, lasanjem in udarjanjem, objektivno gledano pa takšno dejanje ni doseglo tiste intenzivnosti, da bi prešlo v nasilništvo z izživljanjem nad nemočno žrtvijo. Prav tako tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dokazano ugašanje cigarete na vratu oškodovanke, saj ni bilo videti nobenih poškodb. Tudi ne drži, da naj bi z nasiljem pričele mladoletnice, saj kot se je pokazalo v pripravljalnem postopku, je bila prav oškodovanka tista, ki je pričela pihati cigaretni dim v obraz A. A. in jo s tem izzivala.
Namen vzgojnih ukrepov ni v kaznovanju, pač pa v prevzgoji in pravilnemu razvoju, če je to potrebno.
Čeprav je obravnavano kaznivo dejanje po zakonskem opisu sestavljeno iz več različnih ravnanj, se je strinjati s sodiščem prve stopnje, da med obdolženčevo opustitvijo plačila odpravnine delavcem iz obdobja od 27. 12. 2012 do 17. 1. 2013 in opustitvijo plačila plače ter regresa delavcem iz obdobja 1. 9. 2017 do 18. 9. 2017 ni podana časovna kontinuiteta in zlasti, da obdolženi niti po opisu dejanja v vmesnem času ni storil ničesar takšnega, kar bi navedena ravnanja v izvršitvenem smislu povezovalo do stopnje, ko bi bilo treba ugotoviti, da je posredi t. i. trajajoče kaznivo dejanje.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazen zapora - denarna kazen - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - zavrnitev dokaznih predlogov - nezakonit vstop v RS - globa za prekršek - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Pritožba še navaja, da obdolženec ne more biti spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja, ker mu je bila zaradi obravnavanega prestopa meje izrečena globa za prekršek, ki jo je tudi plačal. Pritožbeno sklepanje ni pravilno, saj obdolžencu ni bila izrečena globa zaradi ravnanja, ki se mu očita v kazenskem postopku, torej nezakonitega spravljanja tujcev čez državno mejo in prevažanja po ozemlju Republike Slovenije za plačilo, temveč zaradi storjenega prekrška, ker je prestopil mejo na nedovoljenem prehodu, kot je obdolženec v zagovoru tudi sam povedal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058359
KZ-1 člen 67.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za preklic pogojne obsodbe - pravno relevantna dejstva
Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi.
Izvajanja pritožbe v smeri, da obdolženi pri tem ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da je bankovec, ki ga je izročil trgovki A. A. ponarejen, je sodišče prve stopnje preizkusilo tudi na način, da se je na glavni obravnavi samo prepričalo, da inkriminirani bankovec od pravega 200,00 evrskega bankovca odstopa že na prvi pogled. Z ugotovitvami, se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče, saj je prvostopno sodišče vsa odločilna dejstva med seboj pravilno povezalo in posledično sprejelo povsem utemeljeni pravni in dejanski zaključek. Kaznivo dejanje je bilo namreč s tem, ko je obdolženi denar izročil prodajalki Trgovine S. dokončano ne glede na to, kako je A. A. v nadaljevanju ravnala. Okoliščina, ali je naprava inkriminirani bankovec zaznala s piskom ali ne, zatorej sploh ni merodajna. Tudi Vrhovno sodišče RS je v svojih odločbah že presodilo, da je kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 z izvršitveno obliko spravljanja ponarejenega denarja v obtok dokončano, ko storilec - imetnik ponarejenega denarja drugemu izroči ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. Posledično pritožniki drugačne presoje obdolženčevega ravnanja ne morejo doseči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055907
KZ-1 člen 54, 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - nadaljevano kaznivo dejanje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev po uradni dolžnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Vendar pa iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da si je obdolženka v posameznih mesecih izplačala več kot le "samo" 100,00 EUR.
Navedeno nedvomno predstavlja odločilna dejstva, saj so izpostavljeni fakti predmet očitka po obtožbi, glede katerih pa izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov. Sodišče prve stopnje namreč ne pojasni, na kateri pravni podlagi naj bi bila obdolženka v navedenih primerih upravičena do izplačila višje nagrade, kot naj bi ji pripadala, ampak zgolj pavšalno zaključi, da naj bi bila obdolženka upravičena do vseh v izreku navedenih izplačil.
Sodišče prve stopnje je glede na pravila pri izrekanju enotne kazni obsojencu izreklo maksimalno enotno kazen. Olajševalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje sicer ugotavlja in upošteva v izpodbijani sodbi, se tako pri odmeri kazni dejansko niso odrazile.
napeljevanje h kaznivemu dejanju - ponareditev ali uničenje uradne listine - pridržanje
Pritožba ima sicer prav, da mora podrejeni zavrniti nezakonito navodilo nadrejenega, vendar pa spregleda, da se obdolžencu v tem postopku očita napeljevanje k storitvi očitanega kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno in za katerega so policisti A. A., B. B. in C. C. sprejeli odgovornost, saj so bili s sodbo o kaznovalnem nalogu, opr. št. III K 56655/2019 z dne 9. 3. 2020 pravnomočno obsojeni za storitev tega kaznivega dejanja. Že prvo sodišče pa je obrambi v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da odgovornost za pravočasen zaključek pridržanja ni samo na strani dežurnega policista, temveč tudi na strani pomočnika komandirja, ki dežurnega policista nadzira.
neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Ker obsojenka doslej ni pokazala prav nobene pripravljenosti, da se ji izrečena kazen šestih mesecev zapora izvrši na bolj human način z delom v splošno korist ter se celo na pozive probacijske enote ter prvega sodišča sploh ni odzivala, njene sedanje prošnje, da naj se ji da še zadnja možnost za opravo dela v splošno korist, tudi pritožbenega sodišča ne prepričajo v njihovo iskrenost.
preprečitev dokazovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - jezikovna razlaga zakona
Kvalificirano obliko kaznivega dejanja preprečevanja dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 je mogoče storiti ne le v kazenskem postopku, temveč tudi še pred njegovim pričetkom.
Ker je sodišče prve stopnje izreklo najprej pogojno obsodbo, v kateri je določilo le kazen zapora, nato pa izreklo še denarno kazen in kazen izgona tujca iz države, namesto, da bi ti dve stranski kazni v pogojni obsodbi določilo in nato odločilo, da se izvršita, je podana kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 57. in četrtim odstavkom 58. člena KZ-1.