ZPSto-2 člen 5, 5/1, 5/4. Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve člen 2, 3, 4, 5. ZG člen 38.
poštne storitve - izvajanje univerzalnih poštnih storitev - izjeme pri izvajanju univerzalnih poštnih storitev - otežen dostop do gospodinjstev - izjeme pri vročanju in dostavi pošiljk - oddaljenost objekta od javne ceste - gozdna cesta
Javna cesta iz 2. člena Splošnega akta o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve ne predstavlja gozdne ceste po določbah Zakona o gozdovih.
ZSV člen 100, 100/4. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 12.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - oprostitev plačila institucionalnega varstva - postopek za sprejem v zavod
Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da je v 12. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva določeno, da če bo za uporabnika storitev delno ali v celoti plačeval kdo drug, se le-ta za plačilo zaveže z izjavo, ki se priloži prošnji. Vendar pa se sodišče tudi strinja s toženo stranko glede tega, da sta postopek za sprejem v dom in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve dva različna postopka. Vse morebitne nepravilnosti pri sklepanju dogovora bi bilo potrebno izpodbijati v posebnem postopku, ne pa v okviru postopka, kjer se odloča o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Ker tožnik v zakonsko določenem roku strokovni službi za brezplačno pravno pomoč ni predložil zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je organ pravilno štel, da mu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena neupravičeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
V skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker tožnik v zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, v postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more uspeti.
ZUP člen 80. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2012 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevki KOP - pregled na kraju samem - upravičena površina - velikost prijavljene površine - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu - vsebina zapisnika
Tožnica na ugotovitve kontrolorja pri ogledu na kraju samem ni podala pripomb ter je zapisnik tudi podpisala, čeprav iz njega izhajajo ugotovljene nepravilnosti. Navedeno pomeni, da se je tožnica z vsebino zapisnika strinjala.
dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe - vsebina izreka odločbe
V izreku izpodbijane odločbe je bila dovoljena izvedba postopka za ureditev mej oziroma postopka parcelacije, v katerem se odmeri del zemljišča, katerega solastnika sta tožnika. V izreku odločbe je tako dovolj jasno opredeljen obseg zemljišča, na katerem se bo, ob upoštevanju obsega in poteka poti, izvedla parcelacija.
Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi člen 12, 16, 16/3, 18. Direktiva št. 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod člen 8, 8/2.
priznanje označbe naravne mineralne vode - mnenje ekspertne komisije - voda iz istega izvira
Po presoji sodišča gre v konkretni zadevi za mineralno vodo iz istega vodnega vira, ki je že dobila priznanje naravne mineralne vode in se trži pod blagovno znamko Donat Mg, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ekspertna komisija je namreč ugotovila, da ni mogoče podati pozitivnega mnenja za priznanje iste naravne mineralne vode pod drugo blagovno znamko.
Tožnik ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker je solastnik stanovanja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja.
Postopek javnega razpisa je poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Ugovori tožnika, da mu niso bile dane enake možnosti, so splošne in pavšalne narave, zato jih niti ni mogoče konkretno presojati. Prav tako zatrjevano neenakopravno obravnavanje tožnika v postopku iz podatkov spisa ne izhaja.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZORSSZNM člen 51, 53. URS člen 14, 14/2.
Slovenci zunaj meja RS - finančna podpora - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe - načelo enakosti pred zakonom
Glede na skopo utemeljitev zavrnitve tožnikove vloge, izpodbijane odločbe v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ni mogoče preizkusiti. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožeče stranke, da je tožena stranka iz predloženih listin napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Ugotovitev, da iz vloge ni razvidno, da gre za sodelovanje oziroma področje slovenskih skupnosti v zamejstvu, temveč za manjšine znotraj RS, je v nasprotju s podatki spisa. Ocena tožene stranke, da program tožeče stranke ni prioriteta letošnjega leta, pa je ostala brez vsake utemeljitve.
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Iz obrazložitve odločbe mora torej tudi z vidika enakosti pred zakonom in transparentnosti izhajati, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja in katera dejstva so bila pri tem odločilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožena stranka je pravilno uporabila 8. člen ZBPP, ki izrecno določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Tožnik pa z zdravniškimi listinami, ki so bile pridobljene že pred vložitvijo prošnje za odobritev BPP, ni uspel dokazati, da mu je bila povzročena pravno priznana škoda, glede na to, da iz teh listin izhaja zgolj njegovo zdravstveno stanje, ki nima nobene vzročne zveze z kaznivim dejanjem.
ZBPP člen 12, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Tožena stranka je skladno z določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre uporabila kot primerno velikost stanovanja za dvočlansko družino 90 m² in je kot premoženje družine štela nadaljnjih 109,70 m² predmetne nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nazaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Z očitki, da naj bi odvetnik, ki bil je z izpodbijano odločbo dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, že bil tožniku dodeljen v drugi zadevi, v kateri pa svojega dela ni opravil, tožnik uveljavlja izločitev odvetnika v smislu deveta odstavka 30. člena ZBPP. Po upravnosodni praksi se navedeno določilo razlaga tako, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu v postopku, v katerem je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
Zato tožnikovo mnenje, da mu odvetnik pravne pomoči v predmetni pravdni zadevi naj ne bi zagotavljal kakovostno, ne more biti relevantna okoliščina, da bi ga organ za BPP v tej zadevi ne mogel določiti za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
ZBPP člen 1, 7, 7/1. ZKP člen 430, 430/1, 431, 431/1, 431/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - začetek kazenskega postopka
BPP se po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Tožnik pa je zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen, zato z razlogi, ki jih navaja v tožbi in s katerimi zatrjuje nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi napačne ugotovitve višine premoženja, s katerim razpolaga, ne more biti uspešen.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - storitve
Izpodbijana odločitev, po kateri tožeča stranka ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po računu družbe A. z dne 20. 12. 2007, je pravilna in skladna z zakonom. Pri tem je bistvena ugotovitev, da tožeča stranka ni izkazala, da bi ji omenjena družba kot izdajateljica računa zaračunano storitev tudi dejansko opravila. Ugovori, s katerimi tožeča stranka uveljavlja svojo dobrovernost pri poslovanju z omenjeno družbo oziroma zanika svoje sodelovanje pri davčni utaji, zato za odločitev niso (več) pomembni in jih kot takšnih sodišče ni presojalo.
Tožeča stranka ne oporeka ugotovitvam drugostopenjskega organa o bistveno pomanjkljivi vsebini računa in pogodbe o poslovnem sodelovanju ter s tem listin, ki so podlaga tako za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, kot tudi za uveljavljanje davčno priznanih odhodkov. Ker so navedene listine zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti neverodostojna podlaga za knjiženje stroškov, je izpodbijana odločitev utemeljena tudi v tistem delu, v katerem se tožeči stranki ne priznajo davčni odhodki iz tega naslova ter se ji posledično poveča davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodki iz zaposlitve - povračilo stroškov - prehrana med delom - regres za letni dopust
Davka prosto povračilo stroškov je povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno višino povračil, ki jih ZDR in KPDTS nedvomno dopuščata, pa se z davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44. člena ZDoh-2 oziroma 3. člena ZPSV.
Stališče, da je pravna narava izplačila določena izključno z njegovo formalno opredelitvijo, ni utemeljeno. Verodostojnost knjigovodskih listin se namreč presoja tako po formalni kot tudi materialni plati. Listina je materialno verodostojna, če izkazuje resnično vsebino poslovnega dogodka.
ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/3, 19/4. ZJC člen 2, 2/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna pot - javna korist - obstoj javne koristi - cestni promet
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
Tako seznam izvršilnih naslovov kot tudi izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebujeta vse po zakonu zahtevane sestavine iz 9. točke 145. člena oziroma 151. člena ZDavP-2. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na tožbi predložene dokazne listine (posojilne pogodbe), glede sredstev iz naslova gotovinskih dvigov. Takšnih tožbenih navedb sodišče ne more upoštevati, ker bi jih moral tožnik v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 (nova dejstva in novi dokazi) predložiti že v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane davčne odločbe, ki sestavljajo seznam izvršilnih naslovov. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na to, da že sam davčni organ teh listin ni mogel pridobiti, in da so bili to dolgotrajni postopki, kar naj bi bila pri tožniku ovira za predložitev danih dokazil. Gre namreč za tožbene ugovore, ki se nanašajo na izpodbijanje samega izvršilnega naslova, za kar pa v postopku davčne izvršbe ni pravne podlage.
vodotok - prepoved odvzema vode iz vodotoka - izvršitev inšpekcijske odločbe - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje inšpekcijske odločbe
Tožnik tistega, kar mu je bilo naloženo z odločbo, prostovoljno ni izpolnil, zato se z izpodbijanim sklepom utemeljeno odreja prisilno izvrševanje odločbe.
V obravnavani zadevi tožnik ne more uspeti z ugovorom, da številka parcele, kjer naj bi gojil ribe, ni pravilna. Gre namreč za številko parcele, navedeno v izreku inšpekcijske odločbe, pravilnosti le-te pa po izrecni določbi prvega odstavka 292. člena ZUP ni mogoče izpodbijati s pritožbo (in posledično tudi ne s tožbo) zoper sklep o dovolitvi izvršbe.