Tožnik ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker je solastnik stanovanja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja.
Postopek javnega razpisa je poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Ugovori tožnika, da mu niso bile dane enake možnosti, so splošne in pavšalne narave, zato jih niti ni mogoče konkretno presojati. Prav tako zatrjevano neenakopravno obravnavanje tožnika v postopku iz podatkov spisa ne izhaja.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZORSSZNM člen 51, 53. URS člen 14, 14/2.
Slovenci zunaj meja RS - finančna podpora - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe - načelo enakosti pred zakonom
Glede na skopo utemeljitev zavrnitve tožnikove vloge, izpodbijane odločbe v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ni mogoče preizkusiti. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožeče stranke, da je tožena stranka iz predloženih listin napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Ugotovitev, da iz vloge ni razvidno, da gre za sodelovanje oziroma področje slovenskih skupnosti v zamejstvu, temveč za manjšine znotraj RS, je v nasprotju s podatki spisa. Ocena tožene stranke, da program tožeče stranke ni prioriteta letošnjega leta, pa je ostala brez vsake utemeljitve.
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Iz obrazložitve odločbe mora torej tudi z vidika enakosti pred zakonom in transparentnosti izhajati, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja in katera dejstva so bila pri tem odločilna.
ZBPP člen 1, 7, 7/1. ZKP člen 430, 430/1, 431, 431/1, 431/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - začetek kazenskega postopka
BPP se po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Tožnik pa je zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen, zato z razlogi, ki jih navaja v tožbi in s katerimi zatrjuje nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi napačne ugotovitve višine premoženja, s katerim razpolaga, ne more biti uspešen.
Tako seznam izvršilnih naslovov kot tudi izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebujeta vse po zakonu zahtevane sestavine iz 9. točke 145. člena oziroma 151. člena ZDavP-2. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na tožbi predložene dokazne listine (posojilne pogodbe), glede sredstev iz naslova gotovinskih dvigov. Takšnih tožbenih navedb sodišče ne more upoštevati, ker bi jih moral tožnik v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 (nova dejstva in novi dokazi) predložiti že v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane davčne odločbe, ki sestavljajo seznam izvršilnih naslovov. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na to, da že sam davčni organ teh listin ni mogel pridobiti, in da so bili to dolgotrajni postopki, kar naj bi bila pri tožniku ovira za predložitev danih dokazil. Gre namreč za tožbene ugovore, ki se nanašajo na izpodbijanje samega izvršilnega naslova, za kar pa v postopku davčne izvršbe ni pravne podlage.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodki iz zaposlitve - povračilo stroškov - prehrana med delom - regres za letni dopust
Davka prosto povračilo stroškov je povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno višino povračil, ki jih ZDR in KPDTS nedvomno dopuščata, pa se z davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44. člena ZDoh-2 oziroma 3. člena ZPSV.
Stališče, da je pravna narava izplačila določena izključno z njegovo formalno opredelitvijo, ni utemeljeno. Verodostojnost knjigovodskih listin se namreč presoja tako po formalni kot tudi materialni plati. Listina je materialno verodostojna, če izkazuje resnično vsebino poslovnega dogodka.
ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 274/4.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev po nadzorstveni pravici - sprememba po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega predpisa - očitna kršitev materialnega predpisa
Iz uvoda in izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka o zadevi odločila vsebinsko, saj je zahtevo zavezanca za davek zavrnila. Iz obrazložitve odločbe pa izhaja, da zahteve dejansko ni presojala po vsebini in ni ugotavljala, ali je bil v konkretnem primeru materialni zakon kršen ali ne, pač pa se je postavila na stališče, da uporaba izrednega pravnega sredstva ni dovoljena, kar bi narekovalo zavrženje zahteve. To pomeni, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe ter s tem bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDavP-2 širi uporabo nadzorstvene pravice v primerjavi z ZUP. V 88. členu namreč določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo, če je z njo prekršen materialni zakon. Četrti odstavek 274. člena ZUP pa dopušča le razveljavitev izdane odločbe, ne pa tudi njene odprave ali spremembe, in še to zgolj v primeru, ko je materialni predpis z izdano odločbo očitno prekršen. Očitne kršitve materialnega predpisa ni mogoče enačiti s kršitvijo materialnega predpisa.