DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - storitve
Izpodbijana odločitev, po kateri tožeča stranka ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po računu družbe A. z dne 20. 12. 2007, je pravilna in skladna z zakonom. Pri tem je bistvena ugotovitev, da tožeča stranka ni izkazala, da bi ji omenjena družba kot izdajateljica računa zaračunano storitev tudi dejansko opravila. Ugovori, s katerimi tožeča stranka uveljavlja svojo dobrovernost pri poslovanju z omenjeno družbo oziroma zanika svoje sodelovanje pri davčni utaji, zato za odločitev niso (več) pomembni in jih kot takšnih sodišče ni presojalo.
Tožeča stranka ne oporeka ugotovitvam drugostopenjskega organa o bistveno pomanjkljivi vsebini računa in pogodbe o poslovnem sodelovanju ter s tem listin, ki so podlaga tako za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, kot tudi za uveljavljanje davčno priznanih odhodkov. Ker so navedene listine zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti neverodostojna podlaga za knjiženje stroškov, je izpodbijana odločitev utemeljena tudi v tistem delu, v katerem se tožeči stranki ne priznajo davčni odhodki iz tega naslova ter se ji posledično poveča davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodki iz zaposlitve - povračilo stroškov - prehrana med delom - regres za letni dopust
Davka prosto povračilo stroškov je povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno višino povračil, ki jih ZDR in KPDTS nedvomno dopuščata, pa se z davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44. člena ZDoh-2 oziroma 3. člena ZPSV.
Stališče, da je pravna narava izplačila določena izključno z njegovo formalno opredelitvijo, ni utemeljeno. Verodostojnost knjigovodskih listin se namreč presoja tako po formalni kot tudi materialni plati. Listina je materialno verodostojna, če izkazuje resnično vsebino poslovnega dogodka.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 86, 87.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - skrajšani ugotovitveni postopek
Pravilno je stališče upravnega organa, da je tožnik v obeh svojih prošnjah za prekinitev prestajanja kazni navedel enako dejansko stanje v okviru istega razloga (to je po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1). Kakšnih drugih zdravstvenih razlogov tožnik v obravnavani prošnji ni navedel, niti ni predložil morebitnih dokazov (ustreznih listin). Ob takšnem dejanskem stanju, ki izhaja iz tožnikove prošnje, in ob tem, da po določbi prvega in tretjega odstavka 8. člena ZIKS-1 upravni organ v postopku prekinitve prestajanja kazni odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ter da mora upravičenec po določbi 86. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, prošnji za prekinitev prestajanja kazni priložiti dokazila o zatrjevanih dejstvih, zaradi katerih naj bi se prestajanje kazni zapora prekinilo, pa je odločitev prvostopenjskega upravnega organa pravilna in zakonita.
gozd - ukrep gozdarskega inšpektorja - posegi na gozdnih parcelah - sečnja in spravilo gozdnega drevja - gradnja gozdnih vlak - odločba o odobritvi poseka dreves
Upravni organ se je pravilno oprl na tiste baze podatkov, ki so za ugotovitev vrste rabe zemljišč odločujoče, tj. na prostorski plan in na katastrske podatke iz časov odločanja.
Ker je gozdarski inšpektor ugotovil, da je tožnik opravil posege na gozdnih parcelah, ki so po gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote ... nahajajo v oddelku 47, v katerem po ugotovitvah gozdarskega inšpektorja v letu 2011 ni bila načrtovana gradnja vlak, je podan zakonski dejanski stan iz petega odstavka 37. člena ZG, ker tožnik ni imel odločbe o odobritvi poseka dreves, pa je izpolnjen zakonski dejanski stan iz četrte alinee prvega odstavka 17. člena ZG. Ob teh materialnopravnih določbah in na podlagi 32. člena ZIN je gozdarski inšpektor lahko izdal izpodbijano odločbo.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nazaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Z očitki, da naj bi odvetnik, ki bil je z izpodbijano odločbo dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, že bil tožniku dodeljen v drugi zadevi, v kateri pa svojega dela ni opravil, tožnik uveljavlja izločitev odvetnika v smislu deveta odstavka 30. člena ZBPP. Po upravnosodni praksi se navedeno določilo razlaga tako, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu v postopku, v katerem je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
Zato tožnikovo mnenje, da mu odvetnik pravne pomoči v predmetni pravdni zadevi naj ne bi zagotavljal kakovostno, ne more biti relevantna okoliščina, da bi ga organ za BPP v tej zadevi ne mogel določiti za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 274/4.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev po nadzorstveni pravici - sprememba po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega predpisa - očitna kršitev materialnega predpisa
Iz uvoda in izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka o zadevi odločila vsebinsko, saj je zahtevo zavezanca za davek zavrnila. Iz obrazložitve odločbe pa izhaja, da zahteve dejansko ni presojala po vsebini in ni ugotavljala, ali je bil v konkretnem primeru materialni zakon kršen ali ne, pač pa se je postavila na stališče, da uporaba izrednega pravnega sredstva ni dovoljena, kar bi narekovalo zavrženje zahteve. To pomeni, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe ter s tem bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDavP-2 širi uporabo nadzorstvene pravice v primerjavi z ZUP. V 88. členu namreč določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo, če je z njo prekršen materialni zakon. Četrti odstavek 274. člena ZUP pa dopušča le razveljavitev izdane odločbe, ne pa tudi njene odprave ali spremembe, in še to zgolj v primeru, ko je materialni predpis z izdano odločbo očitno prekršen. Očitne kršitve materialnega predpisa ni mogoče enačiti s kršitvijo materialnega predpisa.