električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - vloga za izdajo soglasja - soglasje za priključitev za objekt - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Postopek za izdajo soglasja za priključitev, ki je v EZ izrecno opredeljen kot upravni, je prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi vodil po določbah ZUP. Vendar pa so bila procesna pravila, ki jih določa ta zakon, kršena. Tožnik se ni imel možnost udeleževati ugotovitvenega postopka ter pred izdajo odločbe izreči se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kot bi mu to glede na načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), konkretizirano v določbah 146. člena ZUP, moralo biti zagotovljeno.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izločitev uradne osebe - udeležba v postopku na prvi stopnji ali sodelovanje pri odločanju
Ker je na prvi stopnji postopek vodila druga oseba kot na drugi stopnji, v tem primeru smiselna uporaba 4. točke 35. člena ZUP ne pripelje do ugotovitve, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi bistvene kršitve pravil postopka. Tožena stranka je tudi pojasnila, da je njen direktor (na drugi stopnji) opravljal zgolj naloge tehnične podpore za sprejemanje odločitve komisije kot organa druge stopnje, ki izhajajo tudi iz kataloga delovnih mest, in da v postopku ni odločal. Skladno s pravili je namreč odločitev o pritožbi sprejela Komisija za pritožbe.
Obnova postopka izdaje lokacijskega dovoljenja je bila dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi vlagateljev zaradi bližine njunih zemljišč z nameravanim objektom. Glede na navedeno lahko vlagatelja varujeta svoje pravice in pravne koristi le v obsegu, kolikor se nanašajo na bližino njunega zemljišča in nameravanega objekta.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del člen 60, 104, 104/2.
postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na javnem mestu - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti
Stranka mora pridobiti dovoljenje za oglaševanje le v primeru oglaševanja na javnem mestu. Po presoji sodišča določb Odloka o oglaševanju, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenj občine za postavitev objekta za oglaševanje, ni mogoče razlagati na način, da je treba takšno dovoljenje pridobiti tudi, kadar gre za postavitev oglasnih objektov na zasebnih zemljiščih.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker v postopku izvršbe niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, da pritožbenih navedb, ki so se nanašale na odločbo ki se izvršuje, ni upošteval. Z drugačnim ravnanjem bi namreč v pritožbenem postopku obravnaval zakonitost in pravilnost izvršilnega naslova.
ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostorov in o načinu njegovega plačila člen 25.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena uporaba poslovnega prostora - sprememba uporabe - soglasje občine k nameravanemu posegu v prostor
Upravni organ je v predmetni zadevi obravnaval določitev nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot posledico nedovoljene uporabe lokala, ugotovljene s predhodno izdano odločbo gradbenega inšpektorja. Tožnik je sicer pridobil Soglasje k nameravanemu posegu v prostor Mestne občine Velenje, vendar pa samo soglasje še ne nadomesti potrebnega upravnega dovoljenja za spremembo uporabe poslovnega prostora.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega zemljišča - izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča
Ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost konkretnega zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ni večja od 10%. Podatki o tržnih cenah kmetijskih zemljišč za potrebe ugotavljanja njihovega morebitnega odstopanja od izhodiščne vrednosti zemljišč iz 4. člena Odloka se namreč zbirajo in obdelujejo glede na uradno dostopne podatke o cenah kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo iz evidenc upravnih enot in GURS. Zgolj drugačno zajemanje uradno dostopnih podatkov o cenah kmetijskih zemljišč po letu 2006 pa ne kaže na napačen izračun, česar ne dokazujejo niti oglasi za prodajo iz dnevnih časopisov, ki jih je tožnik priložil.
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožničina mati kot oskrbovanka, za katero je tožnici z izpodbijano odločbo določena dolžnost prispevati k stroškom institucionalnega varstva, zanjo ni skrbela celih 31 let. Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev (sicer je dolžnost polnoletnega otroka, da skrbi za starše, ki nimajo sredstev za preživljanje), ki iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Iz listin upravnega spisa in tudi tožbenih trditev namreč ne izhaja, da bi bilo takšno neizpolnjevanje preživninskih obveznosti tožničine matere izkazano.
Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 22, 22/1, 22/1-c. Javni razpis za ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje poglavje 2, 2-3, 2-5. ZKme-1 člen 54.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme - poslovni načrt
Med naložbami, ki jih je tožnik sicer konkretno navedel v poslovnem načrtu, nesporno ni ne balirke in ne ovijalke. Zato v konkretnem primeru za uveljavljanje nepovratnih sredstev niso bili izpolnjeni pogoji iz javnega razpisa. Iz slednjega namreč dovolj jasno sledi zahteva, da se nepovratna sredstva dodelijo zgolj za tiste naložbe, ki so bile opredeljene v poslovnem načrtu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - že izdana pravnomočna sodna odločba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva in zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
obnova postopka - obnova pritožbenega postopka - predlog za obnovo postopka - za odločanje pristojen organ
Ker je bila v konkretnem primeru zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa vložena pritožba, je treba glede na določbo drugega odstavka 266. člena ZUP, ob dejstvu, da je v konkretnem primeru drugostopenjski upravni organ tožničino pritožbo zavrnil, ugotoviti, ali se obnovitveni razlog nanaša na postopek oziroma odločitev drugostopenjskega upravnega organa, torej, ali se predlog za obnovo postopka nanaša izključno na odločbo o pritožbi. V takem primeru bi namreč o obnovi postopka moral odločati drugostopenjski organ, čeprav s svojo odločbo ni odločal meritorno.
V konkretnem primeru se obnovitveni razlog nanaša na postopek pred prvostopenjskim upravnim organom. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da tožena stranka (to je drugostopenjski organ) o tožnikovemu predlogu za obnovo postopka ni bila pristojna odločati.
ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - izpraznitev delovne površine za intervencijska vozila
Četrti odstavek 35. člena ZVPoz določa, da morajo biti evakuacijske poti in prehodi, dostopi, dovozi ter delovne površine za intervencijska vozila proste in prehodne. V konkretni zadevi je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnika navedene določbe nista spoštovala, zato jima je pravilno naložil odpravo pomanjkljivosti s področja varstva pred požarom, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
ZPotK-1 člen 2, 2-10, 3, 28, 34, 35. SPZ člen 171.
varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - zastava - neposestna zastavna pravica na premičninah
Neposestna zastavna pravica na premičninah se lahko, glede na določbo 171. člena SPZ, ustanovi izključno s sporazumom v obliki notarskega zapisa. Ta določba je zavezujoča in pomeni zakonski pogoj za nastanek neposestne zastavne pravice ter se ji z navedbo, da je odsotnost predpisane obličnosti le v breme tožnika, ni mogoče izogniti. Zato pogodb, ki jih je s strankami sklepal tožnik, ni mogoče vsebinsko okvalificirati kot zastavne pogodbe v smislu ustanovitve neposestne zastavne pravice. Čim je tako, pa sklepanje pogodb predstavlja kreditiranje potrošnikov in je treba upoštevati določbe ZPotK-1.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 37, 40. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/5.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Iz zapisnika mejne obravnave ni nedvoumno razvidno, da tožnika nista pokazala svoje meje. Zato organ ne bi smel izdati odločbe po 40. členu ZEN, saj za to (še) niso bili izpolnjeni pogoji (zlasti ni bilo izkazane domneve soglasja s predlagano mejo po petem odstavku 31. člena ZEN), temveč bi moral najprej opraviti ustno obravnavo in nato v odvisnosti od rezultata opravljene ustne obravnave postopati naprej po določbah ZEN.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušenje in gradnja novega objekta - slabo stanje obstoječe stavbe - gradnja v primeru naravnih in drugih nesreč
Tožnik je kupil zemljišča z upravnim poslopjem v zelo slabem stanju, ki je onemogočalo obnovo objekta. To pomeni, da v konkretnem primeru rušenja in gradnje novega objekta niso narekovale posebne razmere v smislu četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak zgolj slabo stanje obstoječe stavbe.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZDen člen 32, 32/2.
denacionalizacija - gradbeno dovoljenje - ovire za vračilo v naravi - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - pravica graditi - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Drugi odstavek 32. člena ZDen določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Da so obravnavana zemljišča pozidana in da objekti niso v lasti tožnika, med strankami ni sporno. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča z drugim odstavkom 32. člena ZDen kot poseben pogoj ni predpisan način gradnje objektov (z dovoljenjem ali brez) oziroma čas njihove gradnje (pred ali po uveljavitvi ZDen), pomembno je le, ali je objekt, ki je bil po podržavljenju zgrajen na zemljiščih, v lasti denacionalizacijskega upravičenca ali ne. Ker v obravnavanem primeru tožnik ne trdi, da so objekti v njegovi lasti, po navedenem ne obstaja dolžnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi. Zato je tudi tožbeno sklicevanje na prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen neutemeljeno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - zemljiškoknjižno stanje - dokaz o nasprotnem
Po določbi ZGO-1, po kateri je dokaz pravice graditi element popolne vloge, v tem postopku izključuje ugotavljanje nasprotnega, kot izhaja iz predloženih listin oz. zemljiške knjige kot javne knjige, razen kolikor udeleženec predloži dokaz, iz katerega izhaja, da je bila v ustreznem postopku ta domneva izpodbita.