inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker v postopku izvršbe niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, da pritožbenih navedb, ki so se nanašale na odločbo ki se izvršuje, ni upošteval. Z drugačnim ravnanjem bi namreč v pritožbenem postopku obravnaval zakonitost in pravilnost izvršilnega naslova.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker neodprava pomanjkljivosti vloge v skladu s pozivom organa že glede ene od zahtev javnega razpisa narekuje zavrženje vloge (drugi odstavek 67. člena ZUP), to pomeni, da ima sodišče že na podlagi te presoje podlago za pritrditev formalni odločitvi prvostopenjskega organa o zavrženju vloge (ob tem ko ugotavlja tudi, da je bil na tako posledico tožnik v pozivu za popravo vloge opozorjen, s čemer je organ zadostil določbam 7. člena ZUP o varstvu pravic strank).
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - načelo uspeha v postopku
Tožena stranka je dolžna odločiti o stroških nudenja BPP sama, na podlagi lastne presoje, pri čemer pa seveda ne more prezreti razlogov in odločitve sodišča v zadevi, v kateri je bila prosilcu dodeljena BPP, in ki se nanašajo na morebitne nepriznane stroške.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki ji je bil dan, torej z aktivnostjo. Dejstvo, da je bila pisno pozvana na dopolnitev vloge, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - vloga za izdajo soglasja - soglasje za priključitev za objekt - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Postopek za izdajo soglasja za priključitev, ki je v EZ izrecno opredeljen kot upravni, je prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi vodil po določbah ZUP. Vendar pa so bila procesna pravila, ki jih določa ta zakon, kršena. Tožnik se ni imel možnost udeleževati ugotovitvenega postopka ter pred izdajo odločbe izreči se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kot bi mu to glede na načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), konkretizirano v določbah 146. člena ZUP, moralo biti zagotovljeno.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega zemljišča - izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča
Ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost konkretnega zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ni večja od 10%. Podatki o tržnih cenah kmetijskih zemljišč za potrebe ugotavljanja njihovega morebitnega odstopanja od izhodiščne vrednosti zemljišč iz 4. člena Odloka se namreč zbirajo in obdelujejo glede na uradno dostopne podatke o cenah kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo iz evidenc upravnih enot in GURS. Zgolj drugačno zajemanje uradno dostopnih podatkov o cenah kmetijskih zemljišč po letu 2006 pa ne kaže na napačen izračun, česar ne dokazujejo niti oglasi za prodajo iz dnevnih časopisov, ki jih je tožnik priložil.
ZBPP člen 24, 24/5. ZUstS člen 52, 52/1, 55a. ZS člen 1, 1/2, 83, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - vložitev ustavne pritožbe - tek rokov med sodnimi počitnicami
Tožena stranka ni presodila pogoja iz 55a. člena ZUstS, ki se nanaša na dovoljenost ustavne pritožbe, nepravilno pa je presodila tudi izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 52. člena istega zakona, po katerem se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Tožena stranka je štetje roka oprla na določbe, ki se nanašajo na tek roka med sodnimi počitnicami (83. člen ZS). Vendar pa določbe ZS veljajo za vsa sodišča v Sloveniji, razen za Ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS).
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Institut brezplačne pravne pomoči (BPP) zagotavlja dostop do sodišča socialno šibkim strankam in ne pokrivanje stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Z 49. členom ZBPP pa je urejen (drugačen) položaj, ko upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, ni uspel. V tem primeru je dolžan povrniti sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Po določbah 48. člena ZBPP se torej izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, po 49. členu v primeru pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - že izdana pravnomočna sodna odločba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva in zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostorov in o načinu njegovega plačila člen 25.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena uporaba poslovnega prostora - sprememba uporabe - soglasje občine k nameravanemu posegu v prostor
Upravni organ je v predmetni zadevi obravnaval določitev nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot posledico nedovoljene uporabe lokala, ugotovljene s predhodno izdano odločbo gradbenega inšpektorja. Tožnik je sicer pridobil Soglasje k nameravanemu posegu v prostor Mestne občine Velenje, vendar pa samo soglasje še ne nadomesti potrebnega upravnega dovoljenja za spremembo uporabe poslovnega prostora.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izločitev uradne osebe - udeležba v postopku na prvi stopnji ali sodelovanje pri odločanju
Ker je na prvi stopnji postopek vodila druga oseba kot na drugi stopnji, v tem primeru smiselna uporaba 4. točke 35. člena ZUP ne pripelje do ugotovitve, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi bistvene kršitve pravil postopka. Tožena stranka je tudi pojasnila, da je njen direktor (na drugi stopnji) opravljal zgolj naloge tehnične podpore za sprejemanje odločitve komisije kot organa druge stopnje, ki izhajajo tudi iz kataloga delovnih mest, in da v postopku ni odločal. Skladno s pravili je namreč odločitev o pritožbi sprejela Komisija za pritožbe.
Obnova postopka izdaje lokacijskega dovoljenja je bila dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi vlagateljev zaradi bližine njunih zemljišč z nameravanim objektom. Glede na navedeno lahko vlagatelja varujeta svoje pravice in pravne koristi le v obsegu, kolikor se nanašajo na bližino njunega zemljišča in nameravanega objekta.
obnova postopka - obnova pritožbenega postopka - predlog za obnovo postopka - za odločanje pristojen organ
Ker je bila v konkretnem primeru zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa vložena pritožba, je treba glede na določbo drugega odstavka 266. člena ZUP, ob dejstvu, da je v konkretnem primeru drugostopenjski upravni organ tožničino pritožbo zavrnil, ugotoviti, ali se obnovitveni razlog nanaša na postopek oziroma odločitev drugostopenjskega upravnega organa, torej, ali se predlog za obnovo postopka nanaša izključno na odločbo o pritožbi. V takem primeru bi namreč o obnovi postopka moral odločati drugostopenjski organ, čeprav s svojo odločbo ni odločal meritorno.
V konkretnem primeru se obnovitveni razlog nanaša na postopek pred prvostopenjskim upravnim organom. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da tožena stranka (to je drugostopenjski organ) o tožnikovemu predlogu za obnovo postopka ni bila pristojna odločati.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka spremembe gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe - pravni interes
Zgolj dejstvo, da gre za sosednje parcele, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi moral tožnik kot njihov lastnik sodelovati v postopku izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušenje in gradnja novega objekta - slabo stanje obstoječe stavbe - gradnja v primeru naravnih in drugih nesreč
Tožnik je kupil zemljišča z upravnim poslopjem v zelo slabem stanju, ki je onemogočalo obnovo objekta. To pomeni, da v konkretnem primeru rušenja in gradnje novega objekta niso narekovale posebne razmere v smislu četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak zgolj slabo stanje obstoječe stavbe.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZDen člen 32, 32/2.
denacionalizacija - gradbeno dovoljenje - ovire za vračilo v naravi - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - pravica graditi - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Drugi odstavek 32. člena ZDen določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Da so obravnavana zemljišča pozidana in da objekti niso v lasti tožnika, med strankami ni sporno. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča z drugim odstavkom 32. člena ZDen kot poseben pogoj ni predpisan način gradnje objektov (z dovoljenjem ali brez) oziroma čas njihove gradnje (pred ali po uveljavitvi ZDen), pomembno je le, ali je objekt, ki je bil po podržavljenju zgrajen na zemljiščih, v lasti denacionalizacijskega upravičenca ali ne. Ker v obravnavanem primeru tožnik ne trdi, da so objekti v njegovi lasti, po navedenem ne obstaja dolžnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi. Zato je tudi tožbeno sklicevanje na prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen neutemeljeno.