sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka spremembe gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe - pravni interes
Zgolj dejstvo, da gre za sosednje parcele, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi moral tožnik kot njihov lastnik sodelovati v postopku izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja.
upravni spor - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnica ni lastnica zemljišča, na katerem prizidek stoji, niti ni bila investitorka nelegalno zgrajenega prizidka. Zato ne izkazuje, da bi izpodbijani akt posegal v njeno pravico ali na zakonu oprto korist.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je bila iz Republike Slovenije odsotna po zapustitvi dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 1. č) člena ZUSDDD. Iz navedenega razloga je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
Tožnica je bila odjavljena iz registra stalnega prebivalstva še pred t.i. izbrisom.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite relevantni le tisti razlogi, zaradi katerih je bila določeni osebi priznana subsidiarna zaščita, v obravnavani zadevi pa sta pomembni le dve okoliščini, in sicer tožnikova starost ter splošna varnostna situacija v Afganistanu. V konkretnem primeru je bistvenega pomena to, da je dovolj varna vrnitev in prebivanje v okraju Jaghori kot tudi v Kabulu. To pa je tudi glavni razlog, zaradi katerega ni bilo mogoče ugoditi tožnikovi prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt - posamični akt
Odloka, v zvezi s katerima zahteva tožnica razpis referenduma, se nanašata na ustanovitev javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Odloka sta tako posamična akta, o vsebini katerih referendum ni dopusten.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - ponovljen postopek
Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, odvetnica ni upravičena do povračila stroškov zastopanja potem, ko je višje sodišče prvo odločitev v pravdni zadevi na prvi stopnji razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.
kulturni spomenik - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - skladnost posega s kulturnovarstvenimi pogoji
Upravni organ je ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za nadzidavo objekta zavrnil iz razloga ugotovljenega neskladja med kulturnovarstvenimi pogoji ter izvedenim posegom.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Razlogi, zaradi katerih je prosilec odklonil sodelovanje v postopku mediacije, za odločitev o dolžnosti vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso pomembni.
ZPSto-2 člen 32, 32/4, 56, 56/2, 62, 63. ZUP člen 9.
poštne storitve - univerzalne poštne storitve - dostop do poštnega omrežja izvajalca univerzalnih poštnih storitev - pogodba za dostop do poštnega omrežja Pošte Slovenije - splošni pogoji za dostop do poštnega omrežja - spor med udeleženci v poštni dejavnosti - načelo zaslišanja stranke
Ker je iz izčrpne obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da temeljijo vsa relevantna dejstva na dokazih, ki jih je na podlagi aktivnega postopanja oziroma posredovanja pridobila Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije od tožeče stranke, ali pa je bila tožeča stranka z njimi seznanjena, v postopku ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - posredovanje nepopolnih podatkov - poziv k dopolnitvi - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pošteno navedel, da je z bivšo ženo solastnik nepremičnine, ki je v fazi delitve premoženja. Zato ni mogoče reči, da je podatke o premoženju zamolčal. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral zato na osnovi tožnikove izjave o solastništvu na nepremičnem premoženju in na podlagi uradno pridobljenih podatkov izpeljati poseben ugotovitveni postopek po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnik v tožbi ne uspe omajati argumentacije tožene stranke v zvezi s pravili odškodninskega prava po Obligacijskem zakoniku, da niso podane niti osnovne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tožnikovi argumenti, ki se nanašajo na zatrjevane nepravilnosti v kazenskem postopku, pa niso oziroma ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja stranke
Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 14. 2. 2011 je razvidno, da je pregled opravil inšpektor brez navzočnosti predstavnika tožeče stranke. Tožeči stranki je bila sicer poslana zahteva, naj se v določenem roku izjavi o dejstvih in okoliščinah, vendar pa zahtevi ni bil priložen zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ampak le fotografije.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Vprašanje retroaktivnosti se pojavi le v zvezi z določbo 12. člena ZDDDČPNO, ker se na njeni podlagi v davčno osnovo vključujejo dohodki, prejeti pred uveljavitvijo zakona. Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja po mnenju sodišča navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, tožeča stranka pa tudi ne zatrjuje, da pogoji za ustavno skladno spremembo ureditve ne bi bili izpolnjeni.
ZDDDČPNO s predpisano davčno stopnjo tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine. Skupna stopnja obdavčitve, ki sicer lahko doseže tudi 90 %, namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatne obdavčitve. Le s takšnim načinom obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih le-ti vodijo oziroma nadzorujejo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Pri odločanju o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče upoštevati okoliščin v zvezi s prosilčevim sedanjim premoženjskim stanjem, saj je edina omejitev pri vrnitvi stroškov brezplačne pravne pomoči, ki jo predpisuje zakon ta, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
Stališče tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, je za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantno. Predmet odločanja je namreč zahteva tožnika za izdajo soglasja za rušenje (celotnega) objekta, ki je skladno z zakonom pogojeno z nemožnostjo sanacije dotrajanosti in poškodovanosti objekta z običajnimi sredstvi, ne pa z nemožnostjo njegove modernizacije.
ZRDD člen 43. Pravilnik o sofinanciranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov člen 32.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje raziskovalnih projektov - ponovni postopek - za odločanje relevanten predpis - ocenjevanje projekta - recenzent - tuj državljan
Izpodbijana odločitev je pravilna in skladna z določbami ZRRD in podzakonskih aktov, ki so veljali ob izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2006 na podlagi javnega razpisa oziroma ob izdaji prvega obvestila o rezultatih izbora prijav. Glede na to, da gre za odločanje v postopku javnega razpisa, v katerem morajo biti vsi prijavitelji ob odločanju v enakem pravnem položaju, se je namreč tudi v ponovljenem postopku kot relevantne utemeljeno upoštevalo določbe predpisov, ki so veljali v času prvega obvestila oziroma prvega izdanega sklepa, spremenjene določbe pravilnika pa le toliko, kolikor se nanašajo na (formalno) podlago za izdajo prvostopenjske odločitve.
Skladno s podzakonskim predpisom so bili določeni tudi recenzenti, ki so ocenjevali tožnikov predlog raziskovalnega projekta, in sicer je kakovost vsebine predloga raziskovalnega projekta ocenjeval tuji, hrvaški recenzent. Tožnik ugovarja (podzakonski) ureditvi, ki to omogoča. Moti ga zlasti, da je njegov predlog projekta ocenjevala le ena oseba in še to tuji državljan, kar naj ne bi bilo skladno s praksami ocenjevanja in z načelom demokratičnosti. Zakaj in s katerimi praksami naj bi bila takšna določitev recenzenta v nasprotju, tožnik ne pove. Razlogi, ki jih navaja v tej zvezi, so neprepričljivi in obenem neprimerni, saj izražajo odpor do tujih strokovnjakov nasploh in še posebej do hrvaških državljanov. Neustrezen in diskriminatoren je torej tožnikov odnos do tujcev in ne izpodbijana ureditev, ki po presoji sodišča z ozirom na omejen krog domačih strokovnjakov, utemeljeno in na ustrezen način vključuje v ocenjevanje tuje strokovnjake s posameznih področij.
upravni spor - napredovanje v pedagoški naziv - napredovanje po vložitvi tožbe - pravni interes - naziv kot pravni interes - zavrženje tožbe
Tekom postopka je bilo sodišče seznanjeno, da je tožnica napredovala v pedagoški naziv redni profesor za področje biofizike. Ta naziv, redni profesor za področje biofizike, pa je bila korist oziroma interes, ki ga je tožnica zasledovala z vložitvijo tožbe. Zato izpodbijani upravni akt ne posega več v njeno pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. V nadaljnjih vlogah tožnica sicer utemeljuje pravni interes za vloženo tožbo, vendar z navedbami ni v zadostni meri pojasnila, zakaj meni, da tudi po pridobitvi pedagoškega naziva „redni profesor za področje biofizika“ še vedno zasleduje pravni interes, da se odpravi izpodbijanji prvostopni akt. Tožbenega zahtevka pa tudi ni modificirala.
davčna izvršba - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje družbe
Za presojo aktivnega družbenika je glede na določbe 442. člena ZFPPIPP pomembna le pravna možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na opravljanje in poslovanje družbe.