ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZDen člen 32, 32/2.
denacionalizacija - gradbeno dovoljenje - ovire za vračilo v naravi - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - pravica graditi - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Drugi odstavek 32. člena ZDen določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Da so obravnavana zemljišča pozidana in da objekti niso v lasti tožnika, med strankami ni sporno. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča z drugim odstavkom 32. člena ZDen kot poseben pogoj ni predpisan način gradnje objektov (z dovoljenjem ali brez) oziroma čas njihove gradnje (pred ali po uveljavitvi ZDen), pomembno je le, ali je objekt, ki je bil po podržavljenju zgrajen na zemljiščih, v lasti denacionalizacijskega upravičenca ali ne. Ker v obravnavanem primeru tožnik ne trdi, da so objekti v njegovi lasti, po navedenem ne obstaja dolžnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi. Zato je tudi tožbeno sklicevanje na prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen neutemeljeno.
davčna izvršba - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje družbe
Za presojo aktivnega družbenika je glede na določbe 442. člena ZFPPIPP pomembna le pravna možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na opravljanje in poslovanje družbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - posredovanje nepopolnih podatkov - poziv k dopolnitvi - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pošteno navedel, da je z bivšo ženo solastnik nepremičnine, ki je v fazi delitve premoženja. Zato ni mogoče reči, da je podatke o premoženju zamolčal. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral zato na osnovi tožnikove izjave o solastništvu na nepremičnem premoženju in na podlagi uradno pridobljenih podatkov izpeljati poseben ugotovitveni postopek po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - ponovljen postopek
Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, odvetnica ni upravičena do povračila stroškov zastopanja potem, ko je višje sodišče prvo odločitev v pravdni zadevi na prvi stopnji razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja stranke
Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 14. 2. 2011 je razvidno, da je pregled opravil inšpektor brez navzočnosti predstavnika tožeče stranke. Tožeči stranki je bila sicer poslana zahteva, naj se v določenem roku izjavi o dejstvih in okoliščinah, vendar pa zahtevi ni bil priložen zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ampak le fotografije.
upravni spor - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnica ni lastnica zemljišča, na katerem prizidek stoji, niti ni bila investitorka nelegalno zgrajenega prizidka. Zato ne izkazuje, da bi izpodbijani akt posegal v njeno pravico ali na zakonu oprto korist.
ZPSto-2 člen 32, 32/4, 56, 56/2, 62, 63. ZUP člen 9.
poštne storitve - univerzalne poštne storitve - dostop do poštnega omrežja izvajalca univerzalnih poštnih storitev - pogodba za dostop do poštnega omrežja Pošte Slovenije - splošni pogoji za dostop do poštnega omrežja - spor med udeleženci v poštni dejavnosti - načelo zaslišanja stranke
Ker je iz izčrpne obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da temeljijo vsa relevantna dejstva na dokazih, ki jih je na podlagi aktivnega postopanja oziroma posredovanja pridobila Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije od tožeče stranke, ali pa je bila tožeča stranka z njimi seznanjena, v postopku ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite relevantni le tisti razlogi, zaradi katerih je bila določeni osebi priznana subsidiarna zaščita, v obravnavani zadevi pa sta pomembni le dve okoliščini, in sicer tožnikova starost ter splošna varnostna situacija v Afganistanu. V konkretnem primeru je bistvenega pomena to, da je dovolj varna vrnitev in prebivanje v okraju Jaghori kot tudi v Kabulu. To pa je tudi glavni razlog, zaradi katerega ni bilo mogoče ugoditi tožnikovi prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Razlogi, zaradi katerih je prosilec odklonil sodelovanje v postopku mediacije, za odločitev o dolžnosti vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso pomembni.
kulturni spomenik - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - skladnost posega s kulturnovarstvenimi pogoji
Upravni organ je ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za nadzidavo objekta zavrnil iz razloga ugotovljenega neskladja med kulturnovarstvenimi pogoji ter izvedenim posegom.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je bila iz Republike Slovenije odsotna po zapustitvi dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 1. č) člena ZUSDDD. Iz navedenega razloga je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
Tožnica je bila odjavljena iz registra stalnega prebivalstva še pred t.i. izbrisom.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Pri odločanju o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče upoštevati okoliščin v zvezi s prosilčevim sedanjim premoženjskim stanjem, saj je edina omejitev pri vrnitvi stroškov brezplačne pravne pomoči, ki jo predpisuje zakon ta, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
Stališče tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, je za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantno. Predmet odločanja je namreč zahteva tožnika za izdajo soglasja za rušenje (celotnega) objekta, ki je skladno z zakonom pogojeno z nemožnostjo sanacije dotrajanosti in poškodovanosti objekta z običajnimi sredstvi, ne pa z nemožnostjo njegove modernizacije.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Vprašanje retroaktivnosti se pojavi le v zvezi z določbo 12. člena ZDDDČPNO, ker se na njeni podlagi v davčno osnovo vključujejo dohodki, prejeti pred uveljavitvijo zakona. Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja po mnenju sodišča navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, tožeča stranka pa tudi ne zatrjuje, da pogoji za ustavno skladno spremembo ureditve ne bi bili izpolnjeni.
ZDDDČPNO s predpisano davčno stopnjo tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine. Skupna stopnja obdavčitve, ki sicer lahko doseže tudi 90 %, namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatne obdavčitve. Le s takšnim načinom obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih le-ti vodijo oziroma nadzorujejo.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt - posamični akt
Odloka, v zvezi s katerima zahteva tožnica razpis referenduma, se nanašata na ustanovitev javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Odloka sta tako posamična akta, o vsebini katerih referendum ni dopusten.
ZRDD člen 43. Pravilnik o sofinanciranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov člen 32.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje raziskovalnih projektov - ponovni postopek - za odločanje relevanten predpis - ocenjevanje projekta - recenzent - tuj državljan
Izpodbijana odločitev je pravilna in skladna z določbami ZRRD in podzakonskih aktov, ki so veljali ob izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2006 na podlagi javnega razpisa oziroma ob izdaji prvega obvestila o rezultatih izbora prijav. Glede na to, da gre za odločanje v postopku javnega razpisa, v katerem morajo biti vsi prijavitelji ob odločanju v enakem pravnem položaju, se je namreč tudi v ponovljenem postopku kot relevantne utemeljeno upoštevalo določbe predpisov, ki so veljali v času prvega obvestila oziroma prvega izdanega sklepa, spremenjene določbe pravilnika pa le toliko, kolikor se nanašajo na (formalno) podlago za izdajo prvostopenjske odločitve.
Skladno s podzakonskim predpisom so bili določeni tudi recenzenti, ki so ocenjevali tožnikov predlog raziskovalnega projekta, in sicer je kakovost vsebine predloga raziskovalnega projekta ocenjeval tuji, hrvaški recenzent. Tožnik ugovarja (podzakonski) ureditvi, ki to omogoča. Moti ga zlasti, da je njegov predlog projekta ocenjevala le ena oseba in še to tuji državljan, kar naj ne bi bilo skladno s praksami ocenjevanja in z načelom demokratičnosti. Zakaj in s katerimi praksami naj bi bila takšna določitev recenzenta v nasprotju, tožnik ne pove. Razlogi, ki jih navaja v tej zvezi, so neprepričljivi in obenem neprimerni, saj izražajo odpor do tujih strokovnjakov nasploh in še posebej do hrvaških državljanov. Neustrezen in diskriminatoren je torej tožnikov odnos do tujcev in ne izpodbijana ureditev, ki po presoji sodišča z ozirom na omejen krog domačih strokovnjakov, utemeljeno in na ustrezen način vključuje v ocenjevanje tuje strokovnjake s posameznih področij.
tujec - pravice tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Toženi stranki je bilo izčrpno pojasnjeno, da mora biti izrek odločbe ustrezno pomensko oblikovan glede na določbe prvega in drugega odstavka 75. člena ZTuj-2, ki določajo pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje, kajti le jasen in določen izrek, ki je oblikovan v skladu z določbami 213. člena (ZUP), se lahko izvrši. Kljub jasnim navodilom izrek izpodbijane odločbe še vedno ni oblikovan ustrezno, pomanjkljiva pa je tudi obrazložitev odločbe, saj ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in v Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga na podlagi katere je odločil, da se pravica do osnovne oskrbe in pravica zdravstvenega varstva uresničujeta preko Centra za tujce Postojna. Še vedno ostaja neopredeljeno tudi, na kakšen način gredo tožniku sredstva do denarne pomoči in pravice do osnovne oskrbe ob upoštevanju dejstva, da mu je z odločbo določen kraj bivanja na naslovu društva A.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Devetnajstletna odsotnost tožnika iz Republike Slovenije je ob splošno znanem dejstvu glede trajanja vojnega stanja na območju nekdanje SFRJ (da je bil Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BIH, sklenjen leta 1995) tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ nikakor ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik tako dolgo časovno obdobje po odselitvi iz Republike Slovenije v mesecu novembru 1991 v BiH do vložitve predmetne prošnje dne 14. 8. 2010, prebival v tujini, je tožena stranka pravilno ugotovila, da v tem primeru ni mogoče trditi, da tožnik od 23. 12. 1990 oziroma od meseca novembra 1991 dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi oziroma da je imel v tem času (ves čas) tudi namen dejansko živeti v Republiki Sloveniji.