brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Razlogi, zaradi katerih je prosilec odklonil sodelovanje v postopku mediacije, za odločitev o dolžnosti vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso pomembni.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - ponovljen postopek
Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, odvetnica ni upravičena do povračila stroškov zastopanja potem, ko je višje sodišče prvo odločitev v pravdni zadevi na prvi stopnji razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.
javni uslužbenec - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred - prevedba plače - stvarna pristojnost
Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS je odločila o predlogu tožnice za razveljavitev aktov, s katerimi je bila prevedena osnovna plača oziroma je bilo odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači tožnice. Plača pa je po določbi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pravica oziroma obveznost iz delovnega razmerja, o kateri je po zakonu pristojno odločati delovno in ne upravno sodišče.
davčna izvršba - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje družbe
Za presojo aktivnega družbenika je glede na določbe 442. člena ZFPPIPP pomembna le pravna možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na opravljanje in poslovanje družbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Tožnikova mladost in njegovo socialno stanje pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP nista okoliščini, ki bi (absolutno) utemeljevali upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
tujec - pravice tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Toženi stranki je bilo izčrpno pojasnjeno, da mora biti izrek odločbe ustrezno pomensko oblikovan glede na določbe prvega in drugega odstavka 75. člena ZTuj-2, ki določajo pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje, kajti le jasen in določen izrek, ki je oblikovan v skladu z določbami 213. člena (ZUP), se lahko izvrši. Kljub jasnim navodilom izrek izpodbijane odločbe še vedno ni oblikovan ustrezno, pomanjkljiva pa je tudi obrazložitev odločbe, saj ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in v Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga na podlagi katere je odločil, da se pravica do osnovne oskrbe in pravica zdravstvenega varstva uresničujeta preko Centra za tujce Postojna. Še vedno ostaja neopredeljeno tudi, na kakšen način gredo tožniku sredstva do denarne pomoči in pravice do osnovne oskrbe ob upoštevanju dejstva, da mu je z odločbo določen kraj bivanja na naslovu društva A.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - posredovanje nepopolnih podatkov - poziv k dopolnitvi - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pošteno navedel, da je z bivšo ženo solastnik nepremičnine, ki je v fazi delitve premoženja. Zato ni mogoče reči, da je podatke o premoženju zamolčal. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral zato na osnovi tožnikove izjave o solastništvu na nepremičnem premoženju in na podlagi uradno pridobljenih podatkov izpeljati poseben ugotovitveni postopek po ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja stranke
Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 14. 2. 2011 je razvidno, da je pregled opravil inšpektor brez navzočnosti predstavnika tožeče stranke. Tožeči stranki je bila sicer poslana zahteva, naj se v določenem roku izjavi o dejstvih in okoliščinah, vendar pa zahtevi ni bil priložen zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ampak le fotografije.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodki iz premoženja - davčni postopek - zbiranje podatkov - zaslišanje prič - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - izločitev dokazov
Davčni organ lahko pomembna dejstva ugotovi tako, da pridobiva podatke od oseb, ki kaj vedo o zadevi, vendar ne na način, da bi bile zaslišane kot priča v postopku. Tako morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bilo kaznivo dejanje davčne zatajitve s sprejemom KZ-1B dekriminirano in da zato s hišno preiskavo pridobljeni dokazi ne morejo biti veljavni, sodišče meni, da je bila hišna preiskava v trenutku, ko je bila izvedena, opravljena skladno s takrat veljavnimi predpisi. O upravičenosti davčnega organa, da skladno z določbami ZDavP-2 in ZDS-1 v postopku odmere davčne obveznosti uporabi listine, odstopljene od drugega državnega organa, pa ni dvoma. Morebitna kršitev v postopku odstopanja listin lahko predstavlja le kršitev pravil kazenskega procesnega zakona, kar pa ni predmet odločanja davčnih organov in na zakonitost odločb, izdanih v davčnih postopkih, ne more vplivati. Drugačno stališče bi pomenilo legalizacijo skrivanja davčno relevantnih listin in onemogočalo izvedbo postopkov v pristojnosti davčnih organov. Ekskluzijo dokazov določa le ZKP. Sodišče še dodaja, da je stranka v upravnem postopku, drugače kot v kazenskem postopku, tudi če je ta naperjen v njeno škodo, dolžna govoriti resnico.
ZGO-1 člen, 74c, 74c/1, 74c/1-3. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost 11-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahteven objekt
Sporni objekt (oporni zid) šteje med nezahtevne objekte iz 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kar nadalje, glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 zahteva ugotovitev, ali je sporna gradnja skladna z veljavnim prostorskim aktom. Sodišče je presodilo, da je bila v spornem primeru ugotovitev upravnega organa, da sporni objekt ne izpolnjuje pogojev iz 39. člena PUP, pravilna.
Ker tožnik v tožbi ne izpodbija, da zapisnik o inšpekcijskem pregledu ni sestavljen v skladu z določbami ZUP, ga je treba v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZUP šteti kot javno listino, ki dokazuje potek in vsebino dejanj v postopku in vsebino danih izjav, torej je treba v obravnavanem primeru šteti, da je tožnik podal izjavo, kot je navedena v zapisniku, in v kateri je navedel dejstva v zvezi z gradnjo spornega objekta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - poškodovan objekt - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski postopek, v katerem se po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. To pomeni, da zaslišanje stranke v takem primeru ni obvezno in njegova opustitev sama po sebi ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Sodišče zato ne more slediti tožbenemu ugovoru, da nesodelovanje tožnika v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka, toliko bolj, ker v sporni zadevi tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi, ne navaja takih ugovorov, ki bi lahko bistveno vplivali na odločitev.
Sodišče se strinja z razlago v tem postopku sporne pravne podlage 20. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Odlok o PUP) glede potrebnih odmikov od sosednjega objekta kot tudi od sosednje parcelne meje. Predmetna gradnja mora izpolnjevati vse pogoje (odmiki in zdravstvene tehnične zahteve) iz 20. člena Odloka o PUP, ker pa je mansarda od parcelne meje odmaknjena le 1,59 m (namesto vsaj 4 m), gradbenega dovoljenja brez soglasja lastnika sosednje mejne parcele ni mogoče izdati.
ZDDPO-2 člen 4, 8, 12, 14. SRS standard 11, 11.11, 18, 18.10, 18.11, 18.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - neutemeljeno izkazana obveznost - nakup poslovnega deleža - pripoznava dolga
Ker je imel tožnik v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2007 neutemeljeno izkazano stanje obveznosti v znesku 80.651,48 EUR (saj je bila obveznost že izpolnjena), so prihodki v davčnem obračunu za leto 2007 za ta znesek prenizko izkazani. Tožnik je namreč s podpisom pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu, potrdil, da je kupec kupnino za poslovni delež prodajalcu že plačal. Glede na navedeno po presoji sodišča po tem obveznost iz tega naslova ni (več) obstajala in je bila v poslovnih knjigah tožnika izkazana napačno. Davčni organ je zato pravilno ugotovil, da ta dolg ne obstaja, in je na podlagi SRS 11.11 moral pripoznani dolg odpraviti v povezavi s SRS 18.
ZBPP člen 24. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZFPPIPP člen 382, 398.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezpalčne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
V obravnavanem primeru gre za isto dejansko stanje in enako pravno podlago. Ponovno je namreč predlagan osebni stečaj nad tožnikom - torej gre za istega dolžnika, njegove obveznosti se niso spremenile - torej upniki ostajajo enaki. To pomeni, da je dejansko stanje enako kot je bilo v času prejšnje prošnje za dodelitev BPP oziroma prejšnjega osebnega stečajnega postopka nad tožnikom. Zgolj zaradi podanega predloga za odpust dolga pa ni mogoče govoriti, da gre za drugačno dejansko stanje.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. SZ-1 člen 87.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalno prebivališče prijavitelja
Tožnica ima stalno prebivališče na naslovu, ki ni na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
ZUJIK člen 100. ZUP člen 4, 214, 230, 230/2. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin člen 6, 7, 11, 12, 13, 14, 15, 17.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kultura - javni razpis - javni poziv - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva - pravno sredstvo zoper odločitev župana
Če vprašanja postopka javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIK niso drugače urejena, se zanje smiselno uporabljajo določbe ZUP. Pri tem se postopki javnega razpisa uporabljajo tudi za lokalne skupnosti, s tem, da pristojnosti ministra izvršuje župan oziroma drug organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost. Glede na določbe drugega odstavka 230. člena ZUP določitev pravnega sredstva zoper odločitev župana s podzakonskim predpisom ni mogoča, saj morajo biti podzakonski predpisi v skladu z zakonom. Določbo 7. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin, da je zoper odločitev na prvi stopnji možna pritožba v roku 8 dni, je tako mogoče uporabiti le v smislu, da zagotavlja stranki možnost izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Še vedno pa gre za odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
Pri postopku javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enako varstvo pravic vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so namreč pravna sredstva le navidezna. Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi torej morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Tožena stranka mora dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi, tako v dejanskem kot pravnem pogledu. Tega z odgovorom na tožbo ne more več dopolnjevati.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 13, 13-6, 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - hujša disciplinska kršitev
Izrečena disciplinska sankcija je primerna storjenemu prekršku, ker gre za hujšo disciplinsko kršitev po 6. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije.