Direktiva Sveta z dne 6. decembra 1979 o spremembah Direktive 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin člen 12, 12/3. ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5. ZUP člen 282. ZDavP-2 člen 151, 229.
davčna izvršba - vročitev - izvršilni naslov za uvedbo prisilne izterjave - jezik
V konkretnem primeru davčni organ stališču Vrhovnega sodišča RS, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam, ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb postopka, kar narekuje odpravo odločitve. Sodišče namreč v upravnem sporu skrbi za zakonitost delovanja izvršilne veje oblasti, odločitev, nasprotna stališču sodišča, pa tudi ni v funkciji varovanja načela pravne države in pravne varnosti ter načela delitve oblasti.
Pri vzajemni pomoči, določeni na podlagi Direktive 76/308, mora biti izvršilni naslov za izterjavo – da bi njegov naslovnik lahko uveljavljal svoje pravice – temu vročen v uradnem jeziku države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ. Za zagotovitev upoštevanja te pravice mora nacionalno sodišče uporabiti svoje nacionalno pravo in pri tem poskrbeti za zagotovitev polnega učinka prava Skupnosti.
ZZdrS člen 65. ZDavP-2 člen 74, 74/2. ZDoh-2 člen 35, 38. ZDR-1 člen 11.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - zdravniška služba - civilnopravne pogodbe - neveljaven pravni posel
Glede na to, da v davčnem pravu v primeru, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju pravnih razmerij, ki ustrezajo nastalim gospodarskim (ekonomskim) značilnostim, je davčni organ prejemke zdravnikov (formalno organiziranih kot s.p., d.o.o. ali zavod), ki so jim bili izplačani na podlagi izstavljenih računov (po ekonomski vsebini, glede na ugotovljene dejanske okoliščine) pravilno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz zaposlitve, kot to določa 35. člen ZDoh-2. Dohodki zdravnikov, organiziranih kot s.p., ki so bili zaposleni v drugih javnih zdravstvenih zavodih oziroma so zdravniško službo opravljali kot d.o.o. ali zavod, so bili po svoji ekonomski vsebini pravilno pravno kvalificirani in ovrednoteni kot dohodki fizičnih oseb iz drugega pogodbenega razmerja, kot to določa 38. člen ZDoh-2.
V obravnavanem obdobju (leta 2011) je 65. člen ZZdrS predstavljal zakonsko podlago za izjemo zaradi varovanja širšega interesa, to je nemoteno izvajanje javne zdravstvene dejavnosti pod izjemnimi pogoji (tretji in četrti odstavek 65. člena ZZdrS). Dopuščal je večjo avtonomijo pogodbenih strank in predstavljal podlago za to, da so javni zdravstveni zavodi razmerja v zvezi z izvajanjem javne zdravniške službe urejali tudi s pogodbami civilnega prava (v danem primeru s Pogodbami o poslovnem sodelovanju). Če tako obstaja zakonska podlaga za dodatno plačilo zdravnikov po podjemni pogodbi ali drugi pogodbi civilnega prava (v danem primeru po Pogodbi o poslovnem sodelovanju), je potrebno tudi prejemke zdravnikov, izplačane na tej podlagi, davčno obravnavati po razmerju, ki ustreza pravnemu temelju (ki ustreza ekonomski vsebini). Opredelitev dohodkov pri tožniku zaposlenih zdravnikov kot dohodkov iz delovnega razmerja (kot je to pravno kvalificiral davčni organ v izpodbijani odločbi), pa bi pomenilo različno obravnavo dohodkov v primerjavi z zdravniki, ki pri tožniku niso bili zaposleni, brez razumnega razloga za takšno razlikovanje . Zato je potrebno vse dohodke zdravnikov (čeprav formalno izplačanih s.p., d.o.o. ali zavodu), ki so storitve zdravniške službe opravljali organizirani kot s.p., d.o.o. ali zavod in jih je tožnik izplačeval na podlagi Pogodb o poslovnem sodelovanju, obravnavati kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, kot to določa 38. člen ZDoh-2.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi s tožbo v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj. Toženka je sodišče obvestila, da je tožnik zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o svoji prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
revizija - predlog za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Sodišče ugotavlja, da tožnik k predmetni reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP), ga sodišče ni pozivalo k dopolnitvi revizije, zato je ta ostala nepopolna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - nevarnost pobega
Toženka je obstoj očitnega dvoma v tožnikovo identiteto oprla na okoliščino, da je tožnik brez kakršnegakoli dokumenta s fotografijo, kar je po njeni oceni povzročil sam, da bi prikril svojo identiteto. To stališče je oprla na sklepanje, da tako ravna večina beguncev iz držav Severne Afrike in da je osebne dokumente zaradi njihovega formata mogoče, zaradi njihovega pomena pa treba ves čas imeti pri sebi. Sodišče se strinja z ugotovitvami toženke in dodaja, da tožnik tudi na glavni obravnavi ni ponudil nobenih prepričljivih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati drugače.
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je ta standard po ustaljeni sodni praksi treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti, kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - begosumnost - Dublinska uredba III - sorazmernost ukrepa
Toženka v izpodbijanem sklepu ugotavlja, zakaj drugih, milejših ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce, ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti predajo. Na ta način toženka obrazloži sorazmernost odrejenega pridržanja v smislu določb Uredbe Dublin III in hkrati (tudi) uporabo določb drugega odstavka 84. člena ZMZ-1, po katerih se prosilcu lahko odredi ukrep omejitve gibanja na Center za tujce, če v posameznem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, kot je sicer predvideno v prvem odstavku istega člena. Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, z ozirom na razmere v Azilnem domu, kot so opisane v izpodbijanem sklepu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen.
kmetijsko zemljišče - meja med parcelama - izrek odločbe za nično - pravni interes
Po izdaji odločbe z dne 26. 9. 1983 je bila na zadevnem območju uveljavljena nova zemljiška knjiga in tudi nova zemljiškokatastrska izmera, v okviru katere so bile opravljene terenske meritve ter izdelani novi katastrski načrti, določene površine in vrsta rabe na parcelah in tem dodeljene nove številke. Lastniki parcel so bili povabljeni na razgrnitev zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov. Razgrnjenim podatkom je bilo mogoče ugovarjati. Če stranka razgrnjenim podatkom ni ugovarjala, se je postopek končal s podpisom poizvedovalnega zapisnika, kar je pomenilo podlago za vpis razgrnjenih podatkov v novi zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru. Pravne podlage za vpis trenutno veljavnih oziroma zadnjih vpisanih podatkov v zemljiški kataster za parcelo št. 2220/2 k.o. ... ne predstavlja odločba z dne 26. 9. 1983, ampak listine iz kasnejšega postopka z uveljavitvijo nove zemljiške knjige povezane nove zemljiškokatastrske izmere, v katerem je bil izdelan in podpisan poizvedovalni zapisnik z dne 9. 3. 1993, zato morebitni izrek odločbe z dne 26. 9. 1983 na sedaj vpisane podatke v zemljiškem katastru ne bi vplival.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2, 84/2-1, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Med drugim se gibanje prosilcu lahko omeji tudi zato, da se v primeru obstoja očitnega dvoma preveri ali ugotovi njegova istovetnost ali državljanstvo (prva alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1) in zato, da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil (druga alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1), torej iz razlogov, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - upravičenec do odškodnine - mnenje strokovne komisije - vzročna zveza - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Tožena stranka ni sledila mnenju o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu ISS, vendar pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja zakaj takemu mnenju ni sledila in je zato obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. Tožena stranka tudi ni obrazložila, zakaj ni upoštevala tretjega odstavka 4. člena ZOPDA, ki določa, da se bolezni iz prvega in drugega odstavka tega člena štejejo za poklicne bolezni, če vzročno zvezo med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in boleznijo ugotovi ISS, ki je v tožničinem primeru tako vzročno zvezo v strokovnem mnenju nedvomno ugotovila.
ZCes-1 člen 99. ZUP člen 214. Odlok o občinskih cestah v Občini Piran člen 39.
občinska cesta - izdaja soglasja za cestni priključek - poseg v varovalni pas občinske ceste - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je opisala kakšen naj bi bil tožnikov priključek na lokalno cesto in navedla katere dejanske okoliščine šteje v obravnavanem primeru za ključne za sprejem odločitve (da se bo tožnik vključeval neposredno na odstavni pas, oziroma dostopno pot proti Garažni hiši, da je predvideno prečkanje pločnika, po katerem se giblje veliko število pešcev, da je teren strm in nepregleden in da je s celostno prometno strategijo predvidenih dodatnih 250 parkirnih mest). Ni pa pojasnila zakaj, oziroma kako te okoliščine konkretno vplivajo na varnost prometa (torej kakšne bodo posledice izgradnje priključka na prometno varnost in zmogljivost ceste) in zakaj meni, da bi bila zaradi tega ogrožena varnost prometa na tem območju. Prav tako tudi ni pojasnila, na podlagi katerih predpisov je ocenila, da bi predlagani priključek na lokalno cesto imel škodljive posledice za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
promet s kmetijskimi zemljišči - zahteva za odobritev pravnega posla - upravičeni predlagatelj
Vlogo za odobritev predmetnega pravnega posla v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ bi morala vložiti sprejemnica ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča in ne tožnik kot prodajalec. To pomeni, da promet s kmetijskim zemljiščem ni potekal po pravilih, ki jih določa ZKZ. Nesporno sicer je, da je prodajalec kmetijskega zemljišča stranka v postopku odobritve pravnega posla, enako kot so tudi vsi sprejemniki njegove ponudbe za prodajo, kar pa ne pomeni, da lahko vsaka od strank vloži vlogo za odobritev pravnega posla, pač pa le fizična ali pravna oseba, ki bo s prodajalcem sklenila pravni posel. Namen postopka prometa s kmetijskimi zemljišči, kot ga določa ZKZ, je v tem, da upravna enota, ki jo prodajalec s predložitvijo ponudbe pooblasti za sprejem pisnih izjav o sprejemu te ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ), preveri ali sprejemnik ponudbe izpolnjuje pogoje za pridobitev kmetijskega zemljišča in ali je postopek izveden tako, kot to zahteva zakon, vse to pa zato, da se odobri le pravni posel s tistim sprejemnikom, ki za to izpolnjuje vse pogoje.
Drugostopenjski organ je zavzel stališče, da omilitveni ukrepi niso nujno obvezna sestavina izreka OVS, prav tako ne pogoji, ki jih mora nosilec posega izpolniti na podlagi predpisov. Vendar sodišče navedenemu izhodišču za oblikovanje odločitve o OVS ne more v celoti slediti. Kolikor gre za omilitvene ukrepe v tem smislu, jih je torej treba kot obvezne pogoje določiti v OVS.
Iz sodbe in sklepa z dne 23. 2. 2018, ki se izpodbija s pritožbo, izhaja, da sodišče v tem upravnem sporu ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka (sodišče je odločalo na seji), in izpodbijanega sklepa z dne 16. 9. 2016, na katerega se nanaša I. točka izreka sodbe in sklepa, sodišče tudi ni spremenilo. V tem delu tudi ni šlo za spor v zvezi s kršitvami ustavnih pravic. Pritožba zoper I. točko izreka sodbe in sklepa zato ni dovoljena, kar je sodišče navedlo tudi v pravnem pouku.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5.
javni razpis - razpisni pogoj - nosilec kmetijskega gospodarstva - pomoč mladim kmetom - pogoji za pridobitev kmetije
Umetno ustvarjeni pogoji so tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu, oziroma cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstev
Sodišče sodi, da tožnikove navedbe o razlogih za to, da se toženki ne more identificirati z osebnim dokumentom (potnim listom ali drugim dokumentom), očitno kažejo na to, da se tožnik hoče izogniti identifikaciji, kar utemeljuje očiten dvom v identiteto, ki jo navaja. Glede na pojasnjene okoliščine konkretnega primera, zlasti pa na tožnikovo nesodelovanje v postopku v smislu preprečevanja identifikacije, se prav tako neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP O.M. priti Madžarski. Tožnik, ki je izvorno državo po svojih navedbah zapustil z veljavnim potnim listom, potem pa se je tega znebil, zato da bi v nadaljevanju (v varnih državah) preprečil svojo identifikacijo, namreč ni v situaciji, na kakršno meri ESČP v citirani sodbi.
Toženka kot okoliščine, ki jih navaja tožnik in jih bo ugotavljala, navaja ugotavljanje izvorne države in razčiščevanje okoliščin glede vabil, ki naj bi jih prosilec prejel v zvezi s služenjem vojaškega roka. Po oceni sodišča pa s tem ni zadostila prvo navedenemu kumulativnemu pogoju, saj ne glede na navedeni dvom v tožnikovo identiteto, ni pojasnila, zakaj dvomi v tožnikovo državljanstvo oziroma izvorno državo. Zlasti pa toženka ni pojasnila (kot v tožbi opozarja toženka), zakaj že ob podaji prošnje o navedenih dejstvih (zlasti glede tožnikovih navedb o izogibanju vpoklicu v vojsko) tožniku ni bilo mogoče zastaviti nobenih konkretnejših vprašanj.
Možnost, da bi vsa v tožnico včlanjena društva imela okroglo število članov, največje društvo pa celo zaokroženo na tisoč, je tako zelo malo verjetna, da je toženka v take podatke upravičeno podvomila. Tožnica je tista, ki se poteguje za sofinanciranje v obliki dodelitve javnih sredstev, za to mora biti podatke, na katere je oprla svojo vlogo, tudi sposobna izkazati.
Sodišče se strinja s toženko, da posamezni eno- ali nekajdnevni dogodki v različnih panogah (vlečenje vrvi, namizni tenis, mali nogomet) ne ustrezajo opredelitvi celoletnega športno-rekreativnega programa v smislu prvega odstavka 54. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, saj v takem primeru ne gre za programe, katerih trajanje bi bilo enakomerno razporejeno čez desetmesečno obdobje, v kumulativi pa najmanj 60 ur športne vadbe letno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika
Tožnica razen splošnega nestrinjanja z odločitvijo toženke, pavšalnih očitkov, da je ravnala diskriminatorno in ugotovitve, da prizadeta stranka za svoje navedbe ni predložila nobene dokumentacije, ni podala nobenih konkretnih navedb, zakaj je odločba nezakonita, prav tako ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi izkazovala, da prizadeta stranka ni v redu opravljala svoje dolžnosti.
okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - občina kot stranka postopka
Po presoji sodišča je tožnica z navedbami o emisijah smradu, organskih snovi in hrupa, s katerimi oporeka ustreznosti ukrepov, določenih za izpolnitev pogojev iz 17. člena ZVO-1, dovolj določno zatrjevala, da bodo emisije v okolje presegale predpisane mejne vrednosti, to pa so pravne koristi, ki jih glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZVO-1 lahko varuje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
V obravnavanem primeru je toženka sicer ugotovila tudi za odločitev pravno pomembne okoliščine primera, ki ne izhajajo iz tožnikove subjektivne sfere, vendar pa jih pri odločitvi ni upoštevala, temveč je (mimo njih) odločila zgolj na podlagi odvetničinih navedb o tožnikovem obnašanju na obisku pri odvetnici 5. 1. 2018, zato je zmotno uporabila materialno pravo.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red upravičencev - status kmeta - predhodno vprašanje - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko je vprašanje statusa kmeta prizadete stranke obravnaval kot predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP v postopku odobritve pravnega posla ter vrstni red upravičencev do zakupa zemljišča ugotavljal glede na dejstva, ki so obstajala ob sprejemu ponudbe.