Možnost, da bi vsa v tožnico včlanjena društva imela okroglo število članov, največje društvo pa celo zaokroženo na tisoč, je tako zelo malo verjetna, da je toženka v take podatke upravičeno podvomila. Tožnica je tista, ki se poteguje za sofinanciranje v obliki dodelitve javnih sredstev, za to mora biti podatke, na katere je oprla svojo vlogo, tudi sposobna izkazati.
Sodišče se strinja s toženko, da posamezni eno- ali nekajdnevni dogodki v različnih panogah (vlečenje vrvi, namizni tenis, mali nogomet) ne ustrezajo opredelitvi celoletnega športno-rekreativnega programa v smislu prvega odstavka 54. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, saj v takem primeru ne gre za programe, katerih trajanje bi bilo enakomerno razporejeno čez desetmesečno obdobje, v kumulativi pa najmanj 60 ur športne vadbe letno.
Glede na okoliščine, ki so podrobno opisane v izpodbijanem sklepu, je podana utemeljena nevarnost, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje, iz države pobegnil. Zlasti kaže na takšno nevarnost domnevno nahajališče njegovega potnega lista (v Franciji), ki se sklada s tožnikovo prvo izjavo, ki jo je dal policiji ob prijetju in po kateri je njegov končni cilj Francija in ne katerakoli država EU, kot je navedel v prošnji in na naroku. Dejstvo je tudi, da je pred prihodom v Slovenijo ilegalno prehajal meje v tej smeri, ter da je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil po tem, ko je bil na ozemlju Slovenije prijet s strani policije.
Ocenjevanje vlog v javnem razpisu je v pristojnosti komisije. Predmet sodne presoje pa je (le), ali je ocena ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, v te ocene pa sodišče ne sme posegati, zato mora biti sodna kontrola glede tega zadržana. Sodišče se tako ne more opredeljevati do tožbenih navedb, da je bila vloga tožeče stranke napačno ocenjena, saj tu ne gre za pravno ampak strokovno vprašanje. Sodišče lahko v takšno odločitev poseže le, če je obrazložitev očitno nerazumna.
okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška služba - razlogi za razrešitev - dodelitev sodnika
Po presoji sodišča s tem, ko se je upoštevalo začasno dodelitev tožnice na delo na Vrhovno sodišče kot razlog za njeno predčasno razrešitev s položaja predsednice volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodka
Nastanek dolžnosti vračila je izključen le v ozko določenem primeru, če je upravičenec do BPP dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar pa nedvomno ne gre v obravnavanem primeru. To pomeni, da pri vseh drugih oblikah pridobljenega premoženja oziroma dohodkov, ki niso izrecno naštete v 48. členu ZBPP, uporaba izjeme od dolžnosti vračanja ne pride v poštev, da so torej zajete v pojem premoženja oziroma dohodkov.
Izpodbijana odločitev, s katero je bilo tožeči stranki naložena obnova gozda tudi na parceli, ki ni v njeni lasti, je nezakonita in izdana v nasprotju z določbo 23. člena ZG.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - možnost izjave - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi se tožena stranka ne more sklicevati na drug upravni postopek, saj bi lahko le v primeru, če bi tožnici bila dana možnost, da se o tem izjasni, v tej zadevi to možnost lahko izkoristila. Vsak upravni postopek je treba obravnavati ločeno glede na okoliščine posameznega primera.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vračilo posojila
Glede na jasno in nedvoumno vsebino posojilne pogodbe, ki potrjuje navedbe posojilodajalca, je ugotovitev v izpodbijani odločitvi, da tožeča stranka objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, po presoji sodišča pravilna.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti.
gozd - gozdna cesta - dovoljenje za posek - pogoji za izdajo dovoljenja
Sodišče kot neutemeljene in v nasprotju z namenom zakona zavrača tožbene ugovore, v katerih tožniki načrtovani gozdni prometnici, gozdni vlaki, pripisujejo učinek dejanske razlastitve ali učinek podoben služnosti v korist nelastnik. Ravno zato, ker je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, zakon določa, da se gozdne prometnice lahko gradijo tudi, če za gradnjo ni soglasja vseh lastnikov gozdov na trasi predvidene gozdne prometnice, če se s tem strinjajo lastniki gozdov, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Premoženjske razmere tožnika in njegove družine so upoštevne pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko je ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine eden od bistvenih elementov pri odločitvi. Ker je bil ta pogoj podan, je bila (ob izpolnjevanju tudi ostalih z ZBPP določenih pogojev) tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. To pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ki temelji na 48. členu ZBPP. Ta upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - dvom v prosilčevo identiteto - begosumnost - začasna odredba
Okoliščine, ki jih je toženka navedla glede obstoja očitnega dvoma v tožnikovo identiteto, nedvomno ne dosegajo pravnega standarda ''očitnosti'', ki ga za dvom v istovetnost v zvezi z omejitvijo gibanja postavlja zakonsko besedilo in na kar utemeljeno opozarja tožnik. Opis dogodkov oziroma njihov razplet po oceni sodišča ne kaže na tožnikovo begosumnost, še manj pa, da je ta begosumnost ''znatna''.
Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, češ da tožnici ni treba prijaviti vsakega grozilnega klica policiji. Glede na to, da je tožnica kot razlog preganjanja navedla med drugim tudi grozilne klice, bi morala izkazati, da ji izvorna država ni sposobna nuditi pomoči, to pa lahko izkaže le na tak način, da sleherno grožnjo prijavi in šele v primeru neustreznega odziva organov izvorne države se lahko prosilec sklicuje, da mu država ni sposobna nuditi zaščite.
Prosilec za mednarodno zaščito mora dokazati, da obstaja vzročna zveza med domnevnimi političnimi dogodki in preganjanjem, ki ga zatrjuje. Tožnica pa ni dokazala, da naj bi bile njene težave s pridobivanjem osebnih dokumentov oziroma prijavo prebivališča v vzročno-posledični povezavi s predsedniškimi volitvami.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
župan - občinski svet - zadržanje izvajanja nezakonite odločitve občinskega sveta
Šesti odstavek 33. člena ZLS formalne oblike županovega zadržanja sklepov občinskega sveta ne določa. Bistveno je, da je župan odločitev občinskega sveta zadrži in da občinski svet o njej ponovno odloči. Odločitev župana o zadržanju odločitve občinskega sveta nima narave upravnega akta in zoper njo ni pravnega sredstva. Pravno sredstvo je na voljo županu, in sicer upravni spor, ki pa ga lahko župan sproži šele, če in ko občinski svet ponovno sprejeme enako odločitev.
Postopki v zvezi z javnim naročilom za izvedbo preureditve mestne tržnice so v pristojnosti župana. Gre za projekt, za izvedbo katerega se je odločil mestni svet v preteklih letih in je v okviru proračuna, zato je njegova izvedba glede izbire sopogodbenika in sklenittve pravnega psola v pristojnosti župana, ki o tem mestni svet le obvesti. Z izpodbijanimi sklepi mestnega sveta se zato posega v županove pristojnosti, kot so določene z ZLS in Statutom Mestne občine Ptuj. To pa pomeni, da so sklepi mestnega sveta v nasprotju z zakonom in statutom.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 26, 26/1. ZZK-1 člen 8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - podatki zemljiške knjige
Upoštevaje načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1, se je tožena stranka glede vprašanja lastništva stanovanjske hiše utemeljeno zanesla na podatke zemljiške knjige, ki izkazujejo, da je tožeča stranka solastnica navedene nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo.