brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
V obravnavanem primeru je toženka sicer ugotovila tudi za odločitev pravno pomembne okoliščine primera, ki ne izhajajo iz tožnikove subjektivne sfere, vendar pa jih pri odločitvi ni upoštevala, temveč je (mimo njih) odločila zgolj na podlagi odvetničinih navedb o tožnikovem obnašanju na obisku pri odvetnici 5. 1. 2018, zato je zmotno uporabila materialno pravo.
Možnost, da bi vsa v tožnico včlanjena društva imela okroglo število članov, največje društvo pa celo zaokroženo na tisoč, je tako zelo malo verjetna, da je toženka v take podatke upravičeno podvomila. Tožnica je tista, ki se poteguje za sofinanciranje v obliki dodelitve javnih sredstev, za to mora biti podatke, na katere je oprla svojo vlogo, tudi sposobna izkazati.
Sodišče se strinja s toženko, da posamezni eno- ali nekajdnevni dogodki v različnih panogah (vlečenje vrvi, namizni tenis, mali nogomet) ne ustrezajo opredelitvi celoletnega športno-rekreativnega programa v smislu prvega odstavka 54. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, saj v takem primeru ne gre za programe, katerih trajanje bi bilo enakomerno razporejeno čez desetmesečno obdobje, v kumulativi pa najmanj 60 ur športne vadbe letno.
ZUOPP-1 člen 49, 52, 10. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (2013) člen 13, 14.
otroci s posebnimi potrebami - usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - preverjanje ustreznosti usmeritve
Z odločbo Zavoda za šolstvo RS, izdano v postopku na prvi stopnji, ni bilo odločeno o usmeritvi otroka v smislu prvega odstavka 49. člena ZUOPP-1, pač pa je bila z omenjeno odločbo v ponovljenem postopku po uradni dolžnosti le preverjena pravilnost usmeritve iz določbe Zavoda. Navedeno pomeni, da v postopku ni šlo za primer, ki ga ureja prvi odstavek 49. člena ZUOPP-1 (odločanje o usmeritvi otroka), kot to v odločbi nepravilno zaključuje Ministrstvo, pač pa za primer, ki je urejen v drugem odstavku 49. člena ZUOPP-1 (preizkus ustreznosti usmeritve otroka). Navedeno pa pomeni, da Ministrstvo pri izdaji izpodbijane odločbe ni uporabilo pravilnih predpisov, to je določb ZUOPP-1 ter na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami/2013, ki pa ju je pri presoji ustreznosti usmeritve pravilno upošteval Zavod, ki je odločal v postopku na prvi stopnji.
ZUP člen 10. Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (2003) člen 16, 18.
naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira - dokazovanje - izvedenec - prosta presoja dokazov
Tožbenim navedbam, da tožena stranka ni upoštevala določenih razlik v elementih, ki so sicer prisotni v neznatnih količinah (kationi in anioni, elementi v sledeh, radioaktivnosti itd.), sodišče ne sledi, ker je z Direktivo 2009/54/ES in Pravilnikom o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi določeno, kaj so sestavine vode, ki le-tej dajejo ključne značilnosti in glede teh gre za tako majhna odstopanja v okviru naravnih nihanj, da je utemeljeno zaključiti, da gre za vodo z enakimi lastnostmi.
Prvostopenjski upravni organ je ustrezno preveril navedbe strokovnjakov, katerih ugotovitve je v upravnem postopku predložila tožeča stranka, in v zvezi s tem tudi dodatno ugotavljal dejansko stanje. Odločitev o imenovanju izvedenca je v domeni upravnega organa, pri čemer se dokazi presojajo na podlagi načela proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP, v okviru česar je treba dokazno vrednost posameznih dokazov vsakega posebej in v njihovi medsebojni povezavi kritično in logično presoditi.
Ocenjevanje vlog v javnem razpisu je v pristojnosti komisije. Predmet sodne presoje pa je (le), ali je ocena ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, v te ocene pa sodišče ne sme posegati, zato mora biti sodna kontrola glede tega zadržana. Sodišče se tako ne more opredeljevati do tožbenih navedb, da je bila vloga tožeče stranke napačno ocenjena, saj tu ne gre za pravno ampak strokovno vprašanje. Sodišče lahko v takšno odločitev poseže le, če je obrazložitev očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stečajni upravitelj - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je tožnikovo vlogo za brezplačno pravno pomoč v bistvu zavrnila na podlagi okoliščine, da je stečajni upravitelj prava vešča oseba, ker mora za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti opraviti strokovni izpit, ki vključuje tudi poznavanje prava in sodne prakse, zato je sposoben zastopati stranko v pravdnih postopkih. Po presoji sodišča pa navedena okoliščina sama po sebi še ne izključuje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi ZBPP, saj obveznega zastopanja stečajnega dolžnika v poslih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP ni mogoče šteti kot posebno ureditev brezplačne pravne pomoči.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Premoženjske razmere tožnika in njegove družine so upoštevne pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko je ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine eden od bistvenih elementov pri odločitvi. Ker je bil ta pogoj podan, je bila (ob izpolnjevanju tudi ostalih z ZBPP določenih pogojev) tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. To pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ki temelji na 48. členu ZBPP. Ta upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodka
Nastanek dolžnosti vračila je izključen le v ozko določenem primeru, če je upravičenec do BPP dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar pa nedvomno ne gre v obravnavanem primeru. To pomeni, da pri vseh drugih oblikah pridobljenega premoženja oziroma dohodkov, ki niso izrecno naštete v 48. členu ZBPP, uporaba izjeme od dolžnosti vračanja ne pride v poštev, da so torej zajete v pojem premoženja oziroma dohodkov.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije. Po obrazloženem pa ni mogoče šteti, da so imeli prejšnji lastniki na tej podlagi možnost dobiti odškodnino za podržavljene nepremičnine.
Iz zdravniškega spričevala izhaja ugotovitev, da je tožnik za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja trajno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, G in F ter da zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti ni potreben. Ppredmetno zdravniško spričevalo je izdal pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljenem zdravstvenem pregledu, pri tem pa tožnik ni vložil ugovora oziroma zahteve za ponovni zdravstveni pregled pri posebni zdravstveni komisiji, tako da je to zdravniško spričevalo dokončno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, češ da tožnici ni treba prijaviti vsakega grozilnega klica policiji. Glede na to, da je tožnica kot razlog preganjanja navedla med drugim tudi grozilne klice, bi morala izkazati, da ji izvorna država ni sposobna nuditi pomoči, to pa lahko izkaže le na tak način, da sleherno grožnjo prijavi in šele v primeru neustreznega odziva organov izvorne države se lahko prosilec sklicuje, da mu država ni sposobna nuditi zaščite.
Prosilec za mednarodno zaščito mora dokazati, da obstaja vzročna zveza med domnevnimi političnimi dogodki in preganjanjem, ki ga zatrjuje. Tožnica pa ni dokazala, da naj bi bile njene težave s pridobivanjem osebnih dokumentov oziroma prijavo prebivališča v vzročno-posledični povezavi s predsedniškimi volitvami.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vračilo posojila
Glede na jasno in nedvoumno vsebino posojilne pogodbe, ki potrjuje navedbe posojilodajalca, je ugotovitev v izpodbijani odločitvi, da tožeča stranka objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, po presoji sodišča pravilna.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije.
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
gozd - gozdna cesta - dovoljenje za posek - pogoji za izdajo dovoljenja
Sodišče kot neutemeljene in v nasprotju z namenom zakona zavrača tožbene ugovore, v katerih tožniki načrtovani gozdni prometnici, gozdni vlaki, pripisujejo učinek dejanske razlastitve ali učinek podoben služnosti v korist nelastnik. Ravno zato, ker je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, zakon določa, da se gozdne prometnice lahko gradijo tudi, če za gradnjo ni soglasja vseh lastnikov gozdov na trasi predvidene gozdne prometnice, če se s tem strinjajo lastniki gozdov, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.