mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstev
Sodišče sodi, da tožnikove navedbe o razlogih za to, da se toženki ne more identificirati z osebnim dokumentom (potnim listom ali drugim dokumentom), očitno kažejo na to, da se tožnik hoče izogniti identifikaciji, kar utemeljuje očiten dvom v identiteto, ki jo navaja. Glede na pojasnjene okoliščine konkretnega primera, zlasti pa na tožnikovo nesodelovanje v postopku v smislu preprečevanja identifikacije, se prav tako neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP O.M. priti Madžarski. Tožnik, ki je izvorno državo po svojih navedbah zapustil z veljavnim potnim listom, potem pa se je tega znebil, zato da bi v nadaljevanju (v varnih državah) preprečil svojo identifikacijo, namreč ni v situaciji, na kakršno meri ESČP v citirani sodbi.
Toženka kot okoliščine, ki jih navaja tožnik in jih bo ugotavljala, navaja ugotavljanje izvorne države in razčiščevanje okoliščin glede vabil, ki naj bi jih prosilec prejel v zvezi s služenjem vojaškega roka. Po oceni sodišča pa s tem ni zadostila prvo navedenemu kumulativnemu pogoju, saj ne glede na navedeni dvom v tožnikovo identiteto, ni pojasnila, zakaj dvomi v tožnikovo državljanstvo oziroma izvorno državo. Zlasti pa toženka ni pojasnila (kot v tožbi opozarja toženka), zakaj že ob podaji prošnje o navedenih dejstvih (zlasti glede tožnikovih navedb o izogibanju vpoklicu v vojsko) tožniku ni bilo mogoče zastaviti nobenih konkretnejših vprašanj.
Glede na okoliščine, ki so podrobno opisane v izpodbijanem sklepu, je podana utemeljena nevarnost, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje, iz države pobegnil. Zlasti kaže na takšno nevarnost domnevno nahajališče njegovega potnega lista (v Franciji), ki se sklada s tožnikovo prvo izjavo, ki jo je dal policiji ob prijetju in po kateri je njegov končni cilj Francija in ne katerakoli država EU, kot je navedel v prošnji in na naroku. Dejstvo je tudi, da je pred prihodom v Slovenijo ilegalno prehajal meje v tej smeri, ter da je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil po tem, ko je bil na ozemlju Slovenije prijet s strani policije.
gozd - gozdna cesta - dovoljenje za posek - pogoji za izdajo dovoljenja
Sodišče kot neutemeljene in v nasprotju z namenom zakona zavrača tožbene ugovore, v katerih tožniki načrtovani gozdni prometnici, gozdni vlaki, pripisujejo učinek dejanske razlastitve ali učinek podoben služnosti v korist nelastnik. Ravno zato, ker je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, zakon določa, da se gozdne prometnice lahko gradijo tudi, če za gradnjo ni soglasja vseh lastnikov gozdov na trasi predvidene gozdne prometnice, če se s tem strinjajo lastniki gozdov, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.
Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, češ da tožnici ni treba prijaviti vsakega grozilnega klica policiji. Glede na to, da je tožnica kot razlog preganjanja navedla med drugim tudi grozilne klice, bi morala izkazati, da ji izvorna država ni sposobna nuditi pomoči, to pa lahko izkaže le na tak način, da sleherno grožnjo prijavi in šele v primeru neustreznega odziva organov izvorne države se lahko prosilec sklicuje, da mu država ni sposobna nuditi zaščite.
Prosilec za mednarodno zaščito mora dokazati, da obstaja vzročna zveza med domnevnimi političnimi dogodki in preganjanjem, ki ga zatrjuje. Tožnica pa ni dokazala, da naj bi bile njene težave s pridobivanjem osebnih dokumentov oziroma prijavo prebivališča v vzročno-posledični povezavi s predsedniškimi volitvami.
okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška služba - razlogi za razrešitev - dodelitev sodnika
Po presoji sodišča s tem, ko se je upoštevalo začasno dodelitev tožnice na delo na Vrhovno sodišče kot razlog za njeno predčasno razrešitev s položaja predsednice volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - dvom v prosilčevo identiteto - begosumnost - začasna odredba
Okoliščine, ki jih je toženka navedla glede obstoja očitnega dvoma v tožnikovo identiteto, nedvomno ne dosegajo pravnega standarda ''očitnosti'', ki ga za dvom v istovetnost v zvezi z omejitvijo gibanja postavlja zakonsko besedilo in na kar utemeljeno opozarja tožnik. Opis dogodkov oziroma njihov razplet po oceni sodišča ne kaže na tožnikovo begosumnost, še manj pa, da je ta begosumnost ''znatna''.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stečajni upravitelj - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je tožnikovo vlogo za brezplačno pravno pomoč v bistvu zavrnila na podlagi okoliščine, da je stečajni upravitelj prava vešča oseba, ker mora za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti opraviti strokovni izpit, ki vključuje tudi poznavanje prava in sodne prakse, zato je sposoben zastopati stranko v pravdnih postopkih. Po presoji sodišča pa navedena okoliščina sama po sebi še ne izključuje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi ZBPP, saj obveznega zastopanja stečajnega dolžnika v poslih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP ni mogoče šteti kot posebno ureditev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - možnost izjave - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi se tožena stranka ne more sklicevati na drug upravni postopek, saj bi lahko le v primeru, če bi tožnici bila dana možnost, da se o tem izjasni, v tej zadevi to možnost lahko izkoristila. Vsak upravni postopek je treba obravnavati ločeno glede na okoliščine posameznega primera.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin ter dokazov glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč ni niti navedla niti predložila nobenega dokaza, ki bi vsaj verjetno izkazoval nastanek zanjo težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni navedla, niti predložila nobenega dokaza, ki bi to vsaj verjetno izkazoval, zgolj sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanih aktov za opredelitev težko popravljive škode ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vračilo posojila
Glede na jasno in nedvoumno vsebino posojilne pogodbe, ki potrjuje navedbe posojilodajalca, je ugotovitev v izpodbijani odločitvi, da tožeča stranka objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, po presoji sodišča pravilna.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 26, 26/1. ZZK-1 člen 8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - podatki zemljiške knjige
Upoštevaje načelo zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1, se je tožena stranka glede vprašanja lastništva stanovanjske hiše utemeljeno zanesla na podatke zemljiške knjige, ki izkazujejo, da je tožeča stranka solastnica navedene nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo materialne resnice
Tožena stranka določbe 8. člena ZUP v konkretnem upravnem postopku ni upoštevala, saj je v celoti sledila navedbam prosilca za BPP in svojo odločitev oprla na sodbo št. P 38/2002. Prav tako je po presoji sodišča tožena stranka opustila ugotavljanje, ali gre oziroma ali obstoji pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko njeno odločitev v smislu zgoraj navedenega načela spremenilo.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije.
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
Iz zdravniškega spričevala izhaja ugotovitev, da je tožnik za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja trajno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, G in F ter da zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti ni potreben. Ppredmetno zdravniško spričevalo je izdal pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljenem zdravstvenem pregledu, pri tem pa tožnik ni vložil ugovora oziroma zahteve za ponovni zdravstveni pregled pri posebni zdravstveni komisiji, tako da je to zdravniško spričevalo dokončno.
ZUP člen 10. Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (2003) člen 16, 18.
naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira - dokazovanje - izvedenec - prosta presoja dokazov
Tožbenim navedbam, da tožena stranka ni upoštevala določenih razlik v elementih, ki so sicer prisotni v neznatnih količinah (kationi in anioni, elementi v sledeh, radioaktivnosti itd.), sodišče ne sledi, ker je z Direktivo 2009/54/ES in Pravilnikom o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi določeno, kaj so sestavine vode, ki le-tej dajejo ključne značilnosti in glede teh gre za tako majhna odstopanja v okviru naravnih nihanj, da je utemeljeno zaključiti, da gre za vodo z enakimi lastnostmi.
Prvostopenjski upravni organ je ustrezno preveril navedbe strokovnjakov, katerih ugotovitve je v upravnem postopku predložila tožeča stranka, in v zvezi s tem tudi dodatno ugotavljal dejansko stanje. Odločitev o imenovanju izvedenca je v domeni upravnega organa, pri čemer se dokazi presojajo na podlagi načela proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP, v okviru česar je treba dokazno vrednost posameznih dokazov vsakega posebej in v njihovi medsebojni povezavi kritično in logično presoditi.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Premoženjske razmere tožnika in njegove družine so upoštevne pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko je ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine eden od bistvenih elementov pri odločitvi. Ker je bil ta pogoj podan, je bila (ob izpolnjevanju tudi ostalih z ZBPP določenih pogojev) tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. To pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ki temelji na 48. členu ZBPP. Ta upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.