javni razpisi - razpisni pogoj - nevladna organizacija - verska skupnost in podobne verske organizacije - pravnoorganizacijska oblika - neenako obravnavanje
S tem, ko je Javni razpis določil, da se nanj lahko prijavijo le subjekti (nevladne organizacije), ki so ustanovljeni na podlagi zakonov, ki urejajo društva, ustanove in (zasebne) zavode, je kot kriterij za razlikovanje dejansko uporabil kriterij njihove pravno organizacijske oblike (statusne organiziranosti). Ta kriterij pa tožnico, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je subjekt njenega pravnega reda, postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi podobnimi dobrodelnimi (nevladnimi) organizacijami v državi ter ji v primerjavi z njimi onemogoča s 13. členom v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sporazuma zagotovljeno enako obravnavo.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - povezane osebe - izogibanje plačilu davka - holding - ekonomska vsebina posla
B.B. je tudi po odsvojitvi poslovnega deleža v tožnici obdržal dotedanja upravičenja in sklenjena pogodba ni imela učinkov, ki jih imajo pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev sicer, namreč da odsvojitelj izgubi lastniška upravičenja v zvezi s predmetom pogodbe, v konkretnem primeru iz naslova lastništva poslovnega deleža v tožnici. Obenem pa je bil vzpostavljen položaj, ki je omogočil izplačilo dividend, ki je bilo formalno sicer opravljeno družbi C. dejansko pa - preko plačila kupnine za poslovni delež - fizični osebi B.B. Iz opisanega redosleda denarnih transakcij in zaradi zlorabe predpisov vezano na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 pa je tudi jasno, da je izplačevalec dohodka B.B. in s tem plačnik davka v danem primeru v resnici tožnica in ne pravni subjekt, ki je opravil zadnje nakazilo B.B., kot to zatrjuje tožnica sklicujoč se pri tem na 58. člen ZDavP-2 in nespecificirano upravno prakso toženke. S tem je bil, kot pravilno ugotavljata oba davčna organa, dosežen davčni prihranek pri dohodnini oziroma pri davku od dohodka iz kapitala (dividend), ki se sicer v skladu z 90. členom ZDoh-2 plačuje pri vsaki razdelitvi dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - novogradnja - nadzidava objekta - načelo zakonitosti
Upravni organ je v gradbenih zadevah namreč dolžan odločati na podlagi zakona in podzakonskih aktov, v konkretnem primeru torej tudi na podlagi OPN MOL ID, kar mu zapoveduje že 66. člen ZGO-1.
Iz določb OPN MOL ID je razvidno, da prostorski akt podrobneje opredeljuje pojem nadzidave v primerjavi z opredelitvijo pojma po ZGO-1, kjer je nadzidava opredeljena zgolj v okviru pojma novogradnje, ne pa tudi kot poseben pojem. Sodišče sodi, da citirani prostorski akt (v presojanem delu) ni v nasprotju z ZGO-1 (načelo zakonitosti delovanja občine - tretji odstavek 153. člena Ustave), kar pa tudi pomeni, da je za zakonito odločitev v skladu s 6. členom ZUP treba uporabiti (tudi) določbe OPN MOL ID in torej opraviti presojo posega tudi z vidika opredelitve pojmov posegov v prostor iz OPN MOL ID.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1, 19, 19/1. ZPotK-1 člen 2, 2-10.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - registrirana dejavnost
Ugotovljeno dejansko stanje in vsebina pogodb (četudi poimenovanih ''pogodba o hranjenju premičnin''), ki jih tožnica sklepa s potrošniki, kažejo na to, da je namen tožnice kreditiranje potrošnika. Te dejavnosti pa tožnica nesporno nima registrirane, zato je bil izrek spornega ukrepa tudi po presoji sodišča utemeljen.
ZMZ-1 člen 21, 22, 23, 34, 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 97. ZUS-1 člen 52. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 10. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - načelo primarnosti prava eu
Toženka se je sklicevala na drugo alinejo prvega odstavka 84 ZMZ-1 izključno zato, da bi ugotavljala zatrjevana dejstva na osebnem razgovoru s prosilcem, ni pa pojasnila, da naj bi obstajala še kakšna druga dejstva, ki jih bo ugotavljala na kakšen drug način.
Sodišče ocenjuje, da je določba 46. člena Postopkovne direktive jasna, natančna in brezpogojna, saj od sodišča terja, da vsa dejstva in dokaze presoja ex nunc torej po stanju kot obstaja na obravnavi in ne ex tunc (kot je obstajalo na dan izdaje izpodbijanega akta). Ker meni, da obravnavano odločilo Postopkovne direktive učinkuje neposredno, je upoštevalo dejstvo, da je toženka osebni razgovor, zaradi katerega je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa izrekla pridržanje po 2. alineji drugega odstavka 84. ZMZ-1, opravila po izdaji sklepa, vendar pred zaključkom glavne obravnave.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstev
Tožnik je uspel na glavni obravnavi izpodbiti očiten dvom v svojo identiteto, torej razlog za pridržanje več ni obstajal.
Ukrep omejitve gibanja je po svoji naravi časovno omejen, do odpada razlogov, ki so podlaga za izrek. Sodišče je bilo zato dolžno, že na podlagi dejstva, da je bil do glavne obravnave osebni razgovor že opravljen, na osebni razgovor pa je toženka vezala ugotovitev dejstev, tudi iz tega razloga izpodbijani ukrep odpraviti.
ZJU člen 84, 84/3. ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 19. ZUP člen 9.
imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - načelo zaslišanja stranke v postopku - možnost izjave v postopku
ZJU pri določbah, ki urejajo razveljavitev imenovanj v naziv, posebej ne določa uporabe ZUP, vendar to še ne pomeni, da s tem tožnik nima pravice, da se o zadevi izjavi. Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo pravic ne le v sodnem postopku, pač pa tudi pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih. Enako varstvo pravic je pravica procesnega značaja, ki zagotavlja enakopravnost udeležencev v postopku in to ne glede na to, kakšen je njen vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ter zato v primeru, kolikor se ugotovi, da ni bila spoštovana, terja odpravo sprejete odločitve. Četudi torej v ZJU ni posebej določeno, da se pri odločanju o razveljavitvi imenovanja uporablja ZUP, bi morala tožena stranka, zaradi spoštovanja pravice do enakega varstva pravic, dati tožniku možnost, da se izjavi, kot to določa 9. člen ZUP, torej ga seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami zadeve, ga pozvati, da se o njih izjavi ter šele nato sprejeti svojo odločitev, pri tem pa ustrezno presoditi tudi tožnikovo izjavo. To še toliko bolj velja zato, ker je imel tožnik zaradi enostopenjskega postopka, vodenega po predlogu predsednice sodišča, šele v tožbi možnost navajati dejstva in okoliščine glede imenovanja v naziv.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - davčne ugodnosti - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej navaja. Iz besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se davčna napoved iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od davčne napovedi iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - dvom v prosilčevo identiteto
Potreba po ugotovitvi in preveritvi identitete je po presoji sodišča nedvomno izkazana, v razlogih izpodbijanega sklepa pa je s pravimi razlogi utemeljen tudi očiten dvom v resničnost osebnih podatkov, ki jih je v postopku navedel tožnik, čemur je mogoče pritrditi tudi glede na tožnikovo izpovedbo na glavni obravnavi.
Sodišče se strinja z organom, da je v konkretnem primeru glede na okoliščine, podana utemeljena nevarnost, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje, iz države pobegnil.
dohodnina - odmera dohodnine - uveljavljanje olajšave - davčne ugodnosti - samoprijava - rok za uveljavljanje
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, da jih zavezanec v njej navaja. Iz besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se davčna napoved iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od davčne napovedi iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost.
ZVKD-1 člen 28, 28/1. Odlok o oglaševanju v Občini Sežana (2008) člen 7, 7/2. Odlok o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (2010) člen 4, 4-5.
kulturni spomenik državnega pomena - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja
V primeru, ko gre za poseg v spomenik ali njegovo območje je treba tudi v primeru postavitve enostavnih objektov, za katere se ne izdaja gradbenega dovoljenja, izhajati iz 28. člena ZVKD-1, ki med drugim določa, da je za poseg v spomenik in za vplivno območje spomenika treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa akt o razglasitvi. To, da je za postavitev oglaševalno usmerjevalne table treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje ne izključuje niti Odlok o oglaševanju v Občini Sežana, saj v drugem odstavku 7. člena določa, da si mora stranka v primeru, da je za postavitev predmeta oglaševanja treba pridobiti upravno dovoljenje, ki omogoča poseg v prostor in gradnjo objektov, to pridobiti na lastne stroške. Kot tako dovoljenja je treba v primeru posega v spomenik državnega pomena šteti tudi kulturnovarstveno soglasje.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravni interes za tožbo - razveljavitev sklepa
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik dne 3. 4. 2018 iz Centra za tujce Postojna premeščen v Azilni dom v Ljubljani, kjer mu gibanje ni omejeno. To bi utegnilo utemeljevati zaključek, da pravni interes tožnika za predmetno tožbo ni (več) podan oziroma izkazan. Vendar sodišče svoje odločitve ne opira na določilo 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom istega člena, ker je ocenilo, da je tožnikov pravni interes v konkretnem primeru še podan, glede na to, da tožena stranka niti po ponovnem pozivu ni posredovala morebitnega individualnega konkretnega upravnega akta o odpravi izrečenega spornega ukrepa pridržanja tožnika na območje in prostore Centra za tujce v Postojni, izdanega po uradni dolžnosti na podlagi 5. odstavka 84. člena ZMZ-1, ki bi utemeljeval premestitev tožnika iz Centra za tujce v Postojni v Azilni dom v Ljubljani.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - lažni podatki
Potrdilo o malezijskem poreklu spornega blaga je bilo izdano na podlagi lažnih podatkov, saj je blago, ki je predmet zadevnih deklaracij in odločb, prispelo iz Republike Kitajske (zgolj) z vmesnim pretovorom v "Free comercal zone" v pristanišču Port Klang, zato se šteje, da je poreklo blaga Kitajska. Stranka, ki zahteva vračilo uvoznih dajatev pa je tista, ki mora dokazati, da je pristojni organ vedel ali bi moral vedeti, da blago ni ustrezalo pogojem za preferencialno obravnavo.
Četudi je zakonska intenca tretjega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP (Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.), da naj se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve s fikcijo res seznanil s pisanjem, pa navedeno ne pomeni, da, ob odsotnosti ali nepravočasnosti takšne dejanske seznanitve iz kakršnegakoli razloga, vročitev ni bila opravljena. Bistveno je le, ali in kdaj je bilo tožnici v predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, to pa je v danem primeru jasno in neizpodbito.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - razdelitev solastnih nepremičnin - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je pri določitvi davčne osnove za odmero DPN potrebno upoštevati peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, pri čemer ocenjena vrednost predmetnih nepremičnin, ki jo je opravil sodno zapriseženi izvedenec ustrezne stroke, med strankama ni sporna. Prvostopenjski in pritožbeni organ po mnenju sodišča nista pravilno upoštevala konkretne vsebine Pogodbe o razdelitvi solastnine, ki jo je tožnica 29. 4. 2016 sklenila z A.A. in Sporazuma o parcelaciji in cenitvi nepremičnine ter nista pravilno ugotovila dejanskega stanja in sicer: kaj in po kakšni vrednosti je bilo v okviru razdelitve solastnine preneseno na drugega solastnika.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravne izvršbe - reformatio in peius
S 1. točko izreka je drugostopenjski upravni organ med drugim odpravil odločitev prvostopenjskega organa iz 4. točke izreka, da stroški postopka niso nastali, in jo nadomestil z odločitvijo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Takšna odločitev pa je tudi po presoji sodišča lahko v pritožničino škodo.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - upravna odločba - ugotovitev ničnosti - ničnostni razlogi - nedovoljeno ravnanje
Po peti točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja. Tožnika tako ravnanje na povsem formalni ravni sicer zatrjujeta, vendar ga v ničemer ne konkretizirata: po njunih dejanskih navedbah naj bi bilo namreč nedovoljeno ravnanje uperjeno zoper njiju in ne zoper uradno osebo, ki je vodila postopek. Tako ravnanje po povedanem ne more povzročiti ničnosti odločbe, in to tudi v primeru, če sta tožnika zaradi njega podpisala zapisnik mejne obravnave, s katerim se v resnici nista strinjala oziroma se iz tega razloga nista pritožila zoper odločbo o evidentiranju meje. To namreč ne pomeni vpliva na uradno osebo, ki ni bila izpostavljena nikakršnemu nedovoljenemu ravnanju, temveč kvečjemu napako volje tožnikov, ki jo je uradna oseba upoštevala pri odločanju.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
Toženka je odločila, da se lokacijsko dovoljenje obnovi v obsegu, da se v obnovljenem postopku zaslišita predlagatelja obnove. V izreku citirane odločbe je res uporabljen izraz zaslišanje, vendar že iz njene obrazložitve izhaja, da je obnova dovoljena zato, da se predlagateljema dopusti možnost udeležbe v postopku. Taka odločitev pomeni, da je obnova postopka dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi predlagateljev obnove. Po presoji sodišča tako obnova ni omejena zgolj na izvedbo dokaza z zaslišanjem predlagateljev obnove.
Glede na določbe Odloka PUP v tem postopku res ni relevantno, ali so vplivi na sosednje zemljišče prekomerni tj. ali presegajo siceršnjo, krajevno običajno ali s predpisom dovoljeno mejo tovrstnih emisij. Pravno relevantno pa je, da vplivi oziroma emisije novogradnje na bližnjo nepremičnino obstajajo; saj so, kot navaja drugostopenjski organ, take emisije implicitno prepovedane s tem, da Odlok o PUP novogradenj ni dovoljeval. Namen določbe tako dejansko ni zgolj v varovanju javnega, ampak tudi zasebnega interesa lastnikov tistih zemljišč, ki so v neposredni bližini nameravane gradnje, če je ta gradnja taka, da vpliva na bivalni standard na sosednji nepremičnini.
postavitev objekta za oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste
Napačno je tožbeno stališče, da je postavljanje objektov za oglaševanje ob državnih cestah znotraj naselja prosto. Iz določbe 66. člena ZCes-1 namreč jasno izhaja, da je raba prostora v varovalnem pasu ceste omejena in da je vsakršna gradnja in rekonstrukcija objektov (ne zgolj objektov namenjenih oglaševanju) v tem območju dovoljena le s soglasjem Direkcije za infrastrukturo, ki mora pri izdaji soglasja upoštevati, da s predlaganim posegom niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa in sam videz ceste.