brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.
ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Tožnik je s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil. To pa obenem pomeni, da je s potekom predpisanega roka treh dni prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo, s katero napada odločitev, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrne.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik pogojev za mednarodno zaščito očitno ne izpolnjuje, saj ne navaja (in še manj izkazuje) okoliščin, ki se pod določbah 20. člena ZMZ-1 zahtevajo za priznanje statusa begunca oziroma za priznanje subsidiarne zaščite. V konkretnem primeru so podani tudi pogoji za to, da se tožnikova prošnja zavrne kot očitno neutemeljena na podlagi 2. alineje 52. člena ZMZ-1, to je iz razloga, ker prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena ZMZ-1.
lovska organizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - kaznovanost za prekršek - odgovornost za prekršek - izrek sankcije za prekršek
Pri razlagi zakonov oziroma predpisov ni mogoče upoštevati samo stroge jezikovne razlage. Pomembni sta še namenska (teleološka) in sistemska razlaga, katerih cilj je ugotoviti namen zakonodajalca ter smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona ter pravnega sistema. Prav tako je pomembna tudi logična razlaga. Zato je treba upoštevati, da čeprav je v peti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 govora o pravnomočno obsojeni osebi, se ta določba izrecno nanaša na kršitev določb tega zakona, torej ZDLov-1, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi pa ne določajo kaznivih dejanj, kar pomeni, da gre lahko samo za prekrške.
ZMZ-1 člen 21, 22, 23, 34, 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 97. ZUS-1 člen 52. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 10. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - načelo primarnosti prava eu
Toženka se je sklicevala na drugo alinejo prvega odstavka 84 ZMZ-1 izključno zato, da bi ugotavljala zatrjevana dejstva na osebnem razgovoru s prosilcem, ni pa pojasnila, da naj bi obstajala še kakšna druga dejstva, ki jih bo ugotavljala na kakšen drug način.
Sodišče ocenjuje, da je določba 46. člena Postopkovne direktive jasna, natančna in brezpogojna, saj od sodišča terja, da vsa dejstva in dokaze presoja ex nunc torej po stanju kot obstaja na obravnavi in ne ex tunc (kot je obstajalo na dan izdaje izpodbijanega akta). Ker meni, da obravnavano odločilo Postopkovne direktive učinkuje neposredno, je upoštevalo dejstvo, da je toženka osebni razgovor, zaradi katerega je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa izrekla pridržanje po 2. alineji drugega odstavka 84. ZMZ-1, opravila po izdaji sklepa, vendar pred zaključkom glavne obravnave.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstev
Tožnik je uspel na glavni obravnavi izpodbiti očiten dvom v svojo identiteto, torej razlog za pridržanje več ni obstajal.
Ukrep omejitve gibanja je po svoji naravi časovno omejen, do odpada razlogov, ki so podlaga za izrek. Sodišče je bilo zato dolžno, že na podlagi dejstva, da je bil do glavne obravnave osebni razgovor že opravljen, na osebni razgovor pa je toženka vezala ugotovitev dejstev, tudi iz tega razloga izpodbijani ukrep odpraviti.
ZVKD-1 člen 28, 28/1. Odlok o oglaševanju v Občini Sežana (2008) člen 7, 7/2. Odlok o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (2010) člen 4, 4-5.
kulturni spomenik državnega pomena - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja
V primeru, ko gre za poseg v spomenik ali njegovo območje je treba tudi v primeru postavitve enostavnih objektov, za katere se ne izdaja gradbenega dovoljenja, izhajati iz 28. člena ZVKD-1, ki med drugim določa, da je za poseg v spomenik in za vplivno območje spomenika treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa akt o razglasitvi. To, da je za postavitev oglaševalno usmerjevalne table treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje ne izključuje niti Odlok o oglaševanju v Občini Sežana, saj v drugem odstavku 7. člena določa, da si mora stranka v primeru, da je za postavitev predmeta oglaševanja treba pridobiti upravno dovoljenje, ki omogoča poseg v prostor in gradnjo objektov, to pridobiti na lastne stroške. Kot tako dovoljenja je treba v primeru posega v spomenik državnega pomena šteti tudi kulturnovarstveno soglasje.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - lažni podatki
Potrdilo o malezijskem poreklu spornega blaga je bilo izdano na podlagi lažnih podatkov, saj je blago, ki je predmet zadevnih deklaracij in odločb, prispelo iz Republike Kitajske (zgolj) z vmesnim pretovorom v "Free comercal zone" v pristanišču Port Klang, zato se šteje, da je poreklo blaga Kitajska. Stranka, ki zahteva vračilo uvoznih dajatev pa je tista, ki mora dokazati, da je pristojni organ vedel ali bi moral vedeti, da blago ni ustrezalo pogojem za preferencialno obravnavo.
ZJU člen 84, 84/3. ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 19. ZUP člen 9.
imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - načelo zaslišanja stranke v postopku - možnost izjave v postopku
ZJU pri določbah, ki urejajo razveljavitev imenovanj v naziv, posebej ne določa uporabe ZUP, vendar to še ne pomeni, da s tem tožnik nima pravice, da se o zadevi izjavi. Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo pravic ne le v sodnem postopku, pač pa tudi pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih. Enako varstvo pravic je pravica procesnega značaja, ki zagotavlja enakopravnost udeležencev v postopku in to ne glede na to, kakšen je njen vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ter zato v primeru, kolikor se ugotovi, da ni bila spoštovana, terja odpravo sprejete odločitve. Četudi torej v ZJU ni posebej določeno, da se pri odločanju o razveljavitvi imenovanja uporablja ZUP, bi morala tožena stranka, zaradi spoštovanja pravice do enakega varstva pravic, dati tožniku možnost, da se izjavi, kot to določa 9. člen ZUP, torej ga seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami zadeve, ga pozvati, da se o njih izjavi ter šele nato sprejeti svojo odločitev, pri tem pa ustrezno presoditi tudi tožnikovo izjavo. To še toliko bolj velja zato, ker je imel tožnik zaradi enostopenjskega postopka, vodenega po predlogu predsednice sodišča, šele v tožbi možnost navajati dejstva in okoliščine glede imenovanja v naziv.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - dvom v prosilčevo identiteto
Potreba po ugotovitvi in preveritvi identitete je po presoji sodišča nedvomno izkazana, v razlogih izpodbijanega sklepa pa je s pravimi razlogi utemeljen tudi očiten dvom v resničnost osebnih podatkov, ki jih je v postopku navedel tožnik, čemur je mogoče pritrditi tudi glede na tožnikovo izpovedbo na glavni obravnavi.
Sodišče se strinja z organom, da je v konkretnem primeru glede na okoliščine, podana utemeljena nevarnost, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje, iz države pobegnil.
dohodnina - odmera dohodnine - uveljavljanje olajšave - davčne ugodnosti - samoprijava - rok za uveljavljanje
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, da jih zavezanec v njej navaja. Iz besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se davčna napoved iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od davčne napovedi iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravni interes za tožbo - razveljavitev sklepa
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik dne 3. 4. 2018 iz Centra za tujce Postojna premeščen v Azilni dom v Ljubljani, kjer mu gibanje ni omejeno. To bi utegnilo utemeljevati zaključek, da pravni interes tožnika za predmetno tožbo ni (več) podan oziroma izkazan. Vendar sodišče svoje odločitve ne opira na določilo 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom istega člena, ker je ocenilo, da je tožnikov pravni interes v konkretnem primeru še podan, glede na to, da tožena stranka niti po ponovnem pozivu ni posredovala morebitnega individualnega konkretnega upravnega akta o odpravi izrečenega spornega ukrepa pridržanja tožnika na območje in prostore Centra za tujce v Postojni, izdanega po uradni dolžnosti na podlagi 5. odstavka 84. člena ZMZ-1, ki bi utemeljeval premestitev tožnika iz Centra za tujce v Postojni v Azilni dom v Ljubljani.
Četudi je zakonska intenca tretjega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP (Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.), da naj se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve s fikcijo res seznanil s pisanjem, pa navedeno ne pomeni, da, ob odsotnosti ali nepravočasnosti takšne dejanske seznanitve iz kakršnegakoli razloga, vročitev ni bila opravljena. Bistveno je le, ali in kdaj je bilo tožnici v predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, to pa je v danem primeru jasno in neizpodbito.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - davčne ugodnosti - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej navaja. Iz besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se davčna napoved iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od davčne napovedi iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica tožnika pozvala, naj se kot lastnik zemljišča parc. št. 961/45 ... opredeli do ugotovitev, in sicer da je na zahodnem delu navedenega zemljišča odstranjen oporni zid in na jugozahodnem delu navedenega zemljišča zemljišča zarisan objekt. Kljub temu, da se je tožnik do navedenih ugotovitev opredelil in organu predložil vrsto listin, s katerimi je dokazoval, da gre za gradnjo, začeto leta 2008, za katero je pridobil potrebna soglasja, in da je gradnja garaže leta 2008 predstavljala enostaven objekt (lokacijsko dovoljenje), se toženka do navedenih opredelitev in dokazov v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelila, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
Uredba o odpadkih (2015) člen 3, 3-17. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (2008) člen 2, 2-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - gradbeni odpadki - povzročitelj komunalnih odpadkov
Iz Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, na katero se sklicuje (in jo tudi obsežno citira) toženka, povsem nedvoumno izhaja, koga je v primeru takih odpadkov treba šteti za njihovega povzročitelja.
ZDavP-2 člen 97a. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZDDV člen 73.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačan davek - vračilo preplačanega davka - obvestilo o pobotu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O zahtevi drugo tožeče stranke za vračilo presežka DDV za relevantno obdobje pa ni bila izdana davčna odločba, saj je bil postopek nadzora obračuna DDV za relevantno obdobje, ustavljen. Po presoji sodišča bi moral prvostopenjski organ v obravnavanem primeru, ko meni, da niso izpolnjeni pogoji za vračilo presežka DDV, o zahtevi drugo tožeče stranke za vračilo presežka DDV, izdati odločbo, v okviru katere bi ugotavljal izpolnjevanje pogojev iz 73. člena ZDDV-1 za vračilo DDV. V situaciji, ko pride do spora o upravičenosti do vračila presežka DDV, torej do spora med zasebnim in javnim interesom in se dvomi v utemeljenost vloge za vračilo ali se celo ugotovi, da vloga ni utemeljena, je treba šteti zahtevo za vračilo kot vlogo stranke, o kateri je potrebno izdati upravno odločbo. Vse navedeno pa po presoji sodišča v konkretnem primeru pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za tožbo po 4. členu ZUS-1.
Vsi tožnikovi ugovori se nanašajo na (za tožnika) nezakonito pridržanje na prostore in območje Centra za tujce. Toženka je 11. 4. 2018 sodišču sporočila, da je iz Nemčije, ki jo je po določbah Uredbe Dublin III zaprosila za tožnikov ponovni sprejem, dobila negativen odgovor, zaradi česar bo Slovenija prevzela pristojnost za reševanje njegove prošnje, tožnika pa iz Centra za tujce premestila v Azilni dom v Ljubljani. Da je tožnika istega dne, to je 11. 4. 2018, dejansko prepeljala v Azilni dom v Ljubljani in ga tam namestila v odprti oddelek izhaja tudi iz njenega naknadnega sporočila z dne 12. 4. 2018. Ker premestitev tožnika iz Centra za tujce v Azilni dom pomeni, da izpodbijani sklep o pridržanju tožnika na prostore in območje Centra za tujce v tožnikov pravni položaj ne posega več, je s tem prenehal tudi njegov pravni interes za vložitev tožbe.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - razdelitev solastnih nepremičnin - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je pri določitvi davčne osnove za odmero DPN potrebno upoštevati peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, pri čemer ocenjena vrednost predmetnih nepremičnin, ki jo je opravil sodno zapriseženi izvedenec ustrezne stroke, med strankama ni sporna. Prvostopenjski in pritožbeni organ po mnenju sodišča nista pravilno upoštevala konkretne vsebine Pogodbe o razdelitvi solastnine, ki jo je tožnica 29. 4. 2016 sklenila z A.A. in Sporazuma o parcelaciji in cenitvi nepremičnine ter nista pravilno ugotovila dejanskega stanja in sicer: kaj in po kakšni vrednosti je bilo v okviru razdelitve solastnine preneseno na drugega solastnika.
Toženka je odločila, da se lokacijsko dovoljenje obnovi v obsegu, da se v obnovljenem postopku zaslišita predlagatelja obnove. V izreku citirane odločbe je res uporabljen izraz zaslišanje, vendar že iz njene obrazložitve izhaja, da je obnova dovoljena zato, da se predlagateljema dopusti možnost udeležbe v postopku. Taka odločitev pomeni, da je obnova postopka dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi predlagateljev obnove. Po presoji sodišča tako obnova ni omejena zgolj na izvedbo dokaza z zaslišanjem predlagateljev obnove.
Glede na določbe Odloka PUP v tem postopku res ni relevantno, ali so vplivi na sosednje zemljišče prekomerni tj. ali presegajo siceršnjo, krajevno običajno ali s predpisom dovoljeno mejo tovrstnih emisij. Pravno relevantno pa je, da vplivi oziroma emisije novogradnje na bližnjo nepremičnino obstajajo; saj so, kot navaja drugostopenjski organ, take emisije implicitno prepovedane s tem, da Odlok o PUP novogradenj ni dovoljeval. Namen določbe tako dejansko ni zgolj v varovanju javnega, ampak tudi zasebnega interesa lastnikov tistih zemljišč, ki so v neposredni bližini nameravane gradnje, če je ta gradnja taka, da vpliva na bivalni standard na sosednji nepremičnini.