Tožnik je uspel na glavni obravnavi izpodbiti očiten dvom v svojo identiteto, torej razlog za pridržanje več ni obstajal.
Ukrep omejitve gibanja je po svoji naravi časovno omejen, do odpada razlogov, ki so podlaga za izrek. Sodišče je bilo zato dolžno, že na podlagi dejstva, da je bil do glavne obravnave osebni razgovor že opravljen, na osebni razgovor pa je toženka vezala ugotovitev dejstev, tudi iz tega razloga izpodbijani ukrep odpraviti.
Potreba po ugotovitvi in preveritvi identitete je po presoji sodišča nedvomno izkazana, v razlogih izpodbijanega sklepa pa je s pravimi razlogi utemeljen tudi očiten dvom v resničnost osebnih podatkov, ki jih je v postopku navedel tožnik, čemur je mogoče pritrditi tudi glede na tožnikovo izpovedbo na glavni obravnavi.
Sodišče se strinja z organom, da je v konkretnem primeru glede na okoliščine, podana utemeljena nevarnost, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje, iz države pobegnil.