URS člen 15, 23, 44, 58. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3. ZVis člen 24, 24/2, 24/6, 24/10. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 69.
visoko šolstvo - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - dekan - predčasno prenehanje mandata - razlaga predpisa - test sorazmernosti - exceptio illegalis - nezakonit upravni akt
V predmetni zadevi gre za širši okvir volilnega sistema, za katerega veljajo temeljna volilna načela, ki izražajo demokratično naravo volitev, in ki izhaja tudi iz načel pravne države ter iz načela enakosti pred zakonom, enakopravnosti in svobode volilne pravice, ki pa se v konkretnem primeru navezuje tudi na ustavno načelo avtonomije državne univerze.
Strogi test sorazmernosti je v konkretnem primeru potreben ne samo iz razloga, ker gre za poseg v ustavno pravico tožnika iz 44. člena Ustave, ampak ker izpodbijani akt o predčasnem prenehanju mandata dekana zadeva „kadrovsko strukturo“ fakultete kot članice državne univerze, kar pomeni, da izpodbijani akt zadeva tudi ustavno določbo o avtonomnosti državne univerze. Dejstvo, da je izpodbijani akt izdal organ državne univerze, ne pomeni, da nedopustnega posega v avtonomijo fakultete ni oziroma da ga sploh ne more biti; tak poseg lahko stori tudi organ univerze z določeno (napačno) razlago in uporabo zakonodajnega akta, v konkretnem primeru je to ZUPPJS17.
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni poskušala razlagati in uporabiti ZUPPJS17 v skladu z Ustavo in načelom sorazmernosti, čeprav je ustavi-skladna razlaga zakona v konkretnem primeru možna in deloma razvidna iz pretekle sodne prakse ustavnega sodišča v primerljivih zadevah.
V kontekstu varčevalnih ukrepov je za konkretno enoletno obdobje predčasno prenehanje mandata dekana ločena pravna okoliščina od prenehanja delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici univerze in torej gre za samostojno pravno okoliščino, ki je posebej zavarovana s pravom o človekovih pravicah. Zato bi moral zakonodajalec, če bi hotel v skladu z Ustavo predčasno prenehanje mandata dekana vezati na prenehanje njegovega delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici, to izrecno predpisati, pa tega ni storilv kontekstu varčevalnih ukrepov za konkretno enoletno obdobje predčasno prenehanje mandata dekana ločena pravna okoliščina od prenehanja delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici univerze in torej gre za samostojno pravno okoliščino, ki je posebej zavarovana s pravom o človekovih pravicah. Zato bi moral zakonodajalec, če bi hotel v skladu z Ustavo predčasno prenehanje mandata dekana vezati na prenehanje njegovega delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici, to izrecno predpisati, pa tega ni storil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nesodelovanje v postopku - nevarnost pobega
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da nesporno dejstvo, da se je tožnik nahajal v več varnih državah, skozi katere je pripotoval do Slovenije, in v njih ni zaprosil za azil ter da je za azil zaprosil v Grčiji, pa jo zapustil, še preden je bilo o njegovi prošnji odločeno, kaže na njegovo nesodelovanje v postopku.
Kot razlog za zapustitev Grčije pred koncem postopka je tožnik navedel, da je v Solunu prejel dokument, v katerem je pisalo, da sem mora vrniti na otok Chios, česar pa ni hotel storiti, saj je to mali otok, kjer si tako rekoč zaprt in tam „nimaš kaj za delati“. To pa po presoji sodišča niso opravičljivi razlogi za zapustitev države pred koncem postopka odločanja o mednarodni zaščiti.
ZUS-1 člen 6, 3/2, 20, 20/3, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-3.
privez - ničnost upravnega akta - nova dejstva in dokazi - ničnostni razlogi - neizvršljivost odločbe - nedovoljena tožbena novota
V predmetnem postopku, ko se presoja zakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za izrek ničnosti prej navedene odločbe prvostopenjskega organa, tožeča stranka ne more uveljavljati razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala v tožbi zoper dokončni upravni akt prvostopenjskega organa.
O ničnostnem razlogu neizvršljivosti odločbe (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP) je mogoče govoriti takrat, ko gre za objektivno in ne zgolj subjektivno neizvršljivost, neizvršljivost pa je lahko pravna ali dejanska. Zgolj dejstvo, da mora stranka, ki ji je naložena določena obveznost, prilagoditi svojo dejavnost in aktivnosti, torej ne pomeni, da je odločba neizvršljiva in s tem nična, pač pa govorimo o neizvršljivi odločbi le takrat, ko je ni mogoče izvršiti iz objektivnih razlogov.
ZUN člen 75, 75/4. ZGO-1 člen 152, 200. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
inšpekcijski ukrep - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - ničnost odločbe - nepravilna uporaba materialnega zakona
Odločba urbanističnega inšpektorja z dne 5. 8. 1997 ni nična, saj niso podani zatrjevani ničnosti razlogi neizvršljivosti sporne odločbe. Prvostopni upravni organ bi moral ukrepati na podlagi določbe četrtega odstavka 75. člena ZUN, saj prehodna določba prvega odstavka 200. člena ZGO-1 določa, da se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo, to pa je v obravnavanem primeru prav ZUN. Sedaj pristojni inšpekcijski organ bi torej moral inšpekcijski postopek nadaljevati in v nadaljnjem postopku odločiti ali je treba del objekta na stroške investitorja odstraniti ter vzpostaviti stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del, oziroma objekt odstraniti v celoti, kolikor to ni možno.
izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - smrt upravičenca - dedič - postopek pred pristojno komisijo
Ker je A.A. umrl prej, preden je tožena stranka odločila o njegovem zahtevku za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, so bili po določbi drugega odstavka 5. člena ZOPDA njegovi dediči upravičeni zahtevati nadaljevanje postopka in vstop v postopek sporazumevanja o odškodnini. Zaključek postopka z izdajo odločbe že pokojni osebi ni dopusten, mogoča je le ustavitev postopka, kolikor dediči ne bi izrazili zahteve, da se postopek nadaljuje in da vstopijo vanj.
ZTuj-2 člen 68. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti - breme dokazovanja
Istovetnost prosilca za mednarodno zaščito se nesporno ugotovi, če predloži eno od listin, ki so navedene v ZTuj-2, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. Tožnik je spreminjal izjavo, ki jo je dal glede vozniškega dovoljenja po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito oziroma med pridržanjem v Centru za tujce, čeprav je to možnost imel, pa ni niti poskušal pridobiti osebnih dokumentov in s tem dokazati svojo istovetnost. To, da ni poskušal pridobiti osebnih dokumentov, je tožnik potrdil tudi na zaslišanju pred sodiščem ter hkrati povedal, da tega niti ne namerava storiti. Potrebno je poudariti, da je v postopkih mednarodne zaščite prav prosilec tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstev
Toženka svoj dvom v resničnost tožnikovih navedb o njegovi osebni identiteti utemeljuje s tem, da tožnik ni predložil osebnega dokumenta s sliko, razlogi, ki jih je za to navajal, pa so neprepričljivi in kontradiktorni, kar vse kaže na to, da hoče svojo identiteto prikriti.
Tožnik je ob podaji prošnje potrebo po mednarodni zaščiti utemeljeval z vpoklicem v vojsko, s tem povezano grožnjo teroristov in ubojem matere. Ker za to ni predložil nobenih dokazov in ker so bile njegove navedbe pavšalne in neskladne (v policijskem postopku je navajal ekonomske razloge za prihod v Evropo), je ocenila, da je za izvedbo postopka nujno potreben osebni razgovor s tožnikom. Po presoji sodišča je toženka z navedenim zadostila zahtevani konkretnosti opredelitve dejstev, ki jih bo ugotavljala, kakor tudi njihove vzročne povezanosti z omejitvijo gibanja, saj je ugotavljanje in preveritev teh dejstev mogoča le ob prisotnosti tožnika, ki pa je v obravnavanem primeru brez pridržanja ni mogoče zagotoviti.
ZRud-1 člen 49, 52, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 36. URS člen 15, 74.
rudarstvo - rudarska koncesnina - plačilo rudarske koncesnine - za odločitev relevanten predpis - retroaktivnost - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Iz določbe drugega odstavka 52. člena ZRud-1 jasno izhaja, da je določitev višine rudarske koncesnine predmet normativnega urejanja. Na podlagi zakonskega pooblastila mora namreč Vlada RS izdati uredbo, ki določi način in pogoje plačevanja rudarske koncesnine, pri njenem sprejemanju pa sopogodbenik koncesijske pogodbe (koncesionar) nima nobene vloge ali vpliva. Določitev višine rudarske koncesnine torej ni v dispoziciji pogodbenih strank in zato ni predmet svobodnega pogodbenega oblikovanja pravic in obveznosti.
V obravnavani zadevi je bila vročitev odočbe opravljena 5. 1. 2018. Naslednji dan, torej 6. 1. 2018, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek 5. 2. 2018. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala šele 7. 2. 2018, torej po poteku zakonsko določenega roka.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - varna izvorna država
Tožnik je s strani države, katere državljanstvo ima, deležen zaščite in tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, t.j. statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite. Ob takšnih (nespornih) dejanskih ugotovitvah pa se pokaže, da tožnikove navedbe o težkih socialnih in ekonomskih razmerah v Alžiriji za odločitev niso pravno pomembne. Sicer pa sodišče glede na tožbene navedbe o napačno ugotovljenem dejanskem stanju še dodaja, da pristojni organ tudi v pospešenem postopku izvede ugotovitveni postopek, le da gre za posebno obliko skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja očitno neutemeljena.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2, 61, 62. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - informacije o izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - načelo zaslišanja strank
Zatrjevana škodna dogodka, v katerih je bil tožnik deležen groženj, fizičnega nasilja in poškodb s strani pripadnikov Polisaria, ker podpira obstoječ režim maroškega kralja, sam po sebi nikakor ni tako malenkosten oziroma tako očitno neutemeljen, da bi pristojni organ, brez ocenjevanja, lahko že na prvi pogled z gotovostjo zaključil, da gre za nepomembne okoliščine za presojo utemeljenosti prošnje ter, da tožnik ni izkazal zahtevanih pogojev glede dejanj preganjanja in nastanka resne škode. Tožnik je s svojimi navedbami tekom upravnega postopka navajal okoliščine, ki bi utegnile nakazovati možnost preganjanja zaradi političnega prepričanja. Po mnenju sodišča iz zatrjevanih dejanskih okoliščin izhaja, da bi lahko šlo za preganjanje na podlagi političnega prepričanja v smislu 5. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pristojni organ svojo odločitev oprl tudi na razmere v Zahodni Sahari v Kraljevini Maroko, vendar s temi informacijami tožnika ni seznanil in mu tudi ni dal možnosti, da se o teh ugotovitvah izjavi, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena ponovna prošnja - pospešeni postopek - varna izvorna država
Tožena stranka se pri ocenjevanju okoliščin, ki jih je navedel tožnik, sklicuje na neskladnost izjav, ki jih je podal ob vložitvi prve prošnje in druge prošnje. Tožena stranka je tako štela, da tožnik ni verodostojen, zaradi česar ni sledila njegovim informacijam oziroma jim ni dala ustrezne teže, pri tem pa ni pridobila splošnih in specifičnih informacij (npr. glede v letu 2000 sklenjenem sporazumom med vlado in teroristično skupino) o stanju v izvorni državi. Zaključek tožene stranke, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 1. alineje 52. člena ZMZ-1, zaradi katerih naj bi bila tožnikova prošnja očitno neutemeljena, je tako po presoji sodišča vsaj preuranjen.
V obravnavani zadevi je toženka o vprašanju izkazanosti pravice graditi odločila izključno na podlagi druge alineje prvega odstavka 54. člen ZUPUDPP, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna. V skladu s povedanim se te določbe ne sme uporabiti, saj gre za razmerje, ki je sicer nastalo pred ugotovitvijo neustavnosti, vendar do tedaj o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstva
Ne glede na utemeljenost tega dvoma, ki je v izpodbijanem sklepu ustrezno utemeljena, pa razlogi, ki jih v tem pogledu navaja toženka, po presoji sodišča ne dosegajo zakonskega standarda očitnosti. Za kaj takega bi morala toženka navesti vsaj še to, zakaj meni, da se tožnikov primer razlikuje od običajnega ravnanja „večine beguncev“, ki po tožnikovih navedbah pri sebi prav tako nimajo osebnih dokumentov, česar toženka ni v ničemer izpodbijala, in zoper katere obravnavani ukrep ni odrejen.
Razlog za poseg v osebno svobodo ne more pomeniti zgolj oprava osebnega razgovora. Res je sicer, da ta razgovor pomeni bistveni element ugotavljanja dejstev in okoliščin v postopku za priznanje mednarodne zaščite, vendar pa toženka ni navedla nobenega razloga za to, da ga ne bi mogla opraviti v času do odreditve omejitve gibanja.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijanih odločbah, površinskih primerjav med posameznimi delnimi odločbami za posameznega komasacijskega udeleženca ni mogoče primerjati med sabo, in tudi takšna primerjava ni mogoča z delnimi odločbami ostalih komasacijskih udeležencev. Pomembna je le skupna površina vloženih zemljišč glede na skupno površino dodeljenih zemljišč po posamezni delni odločbi.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila odločba o zavrnitvi zahteve za obročno plačilo davčnega dolga tožniku vročena na podlagi določbe 85. člena ZDavP-2. Po navedeni določbi se šteje, da je odločba vročena v roku 15 dni od dneva odpreme odločbe, pri čemer je datum odpreme odločbe odtisnjen na kuverti. Tožnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti več kot dve leti po vročitvi odločbe, zato je tudi po ugotovitvi sodišča odločitev prvostopnega organa, ki jo je potrdila tožena stranka, da je bila pritožba vložena prepozno, pravilna in zakonita.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitve sodne veje oblasti - zavrženje tožbe
Po določbi 3. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati odločitev drugih sodišč. Ker torej tožeča stranka tudi po pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, vztraja pri izpodbijanju sklepov, ki jih je izdalo okrajno sodišče, ki pa niso upravni akti oz. akti, ki bi se lahko izpodbijali s tožbo v upravnem sporu, je sodišče iz razloga po 4. točki pravega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe.
Iz tega, da je tožnik dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito na Danskem in enkrat na Švedskem, pa ni počakal do odločitve pristojnih organov, izhaja, da so bila njegova ravnanja večkrat taka, da je vlagal prošnje za mednarodno zaščito in ni nikjer počakal, da bi bilo o prošnjah dokončno odločeno, zaradi česar je tožena stranka utemeljeno sklepala, da se bo to zgodilo tudi v Republiki Sloveniji. Zaradi tega je po mnenju sodišča utemeljeno sklepala, da tudi v Republiki Sloveniji, če tožnika ne bi pridržala, le-ta ne bi počakal do konca postopka.
Tožena stranka bi morala pri podaji prošnje dovoliti postavljanje takšnih vprašanj za tožnika, kjer bi se postavilo še kakšno vprašanje ali podvprašanje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Sodna poravnava je tako v interesu države kot potencialnega plačnika sodnih stroškov, kot tudi v interesu strank, ki na tak način dosežejo hiter in učinkovit zaključek postopka, vendar pa se običajno zato odpovejo delu tistega, kar bi sicer v postopku lahko pridobile. Tudi ureditev iz petega odstavka 48. člena ZBPP sledi temu, ko določa, da v primeru, če je v poravnavi prišlo do delitve stroškov (in v obravnavani zadevi je iz izdatka sodne poravnave razvidno, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške), mora tožeča stranka oz. upravičenec poravnati del stroškov. Prav v interesu skrajšanja in s tem tudi pocenitve sodnih postopkov, pa se tudi država odpove delu stroškov, ki bi jih sicer lahko izterjala.
razpis javne dražbe - subsidiarni upravni spor - začasna odredba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred rednimi sodišči in tam sprejetimi odločitvami. 4. člena ZUS-1 v povezavi s 175. členom Ustave RS pa tudi ni mogoče razlagati tako, kot zatrjuje tožeča stranka v tožbi, da ima zaradi tega, ker ne more vplivati na odločitev stečajnega upravitelja glede prodaje spornega premoženja, vselej možnost upravnega spora. Morebitne kršitve lahko tožeča stranka uveljavlja s pravnimi sredstvi v okviru sodnega postopka (kar je storila z vložitvijo revizije v pravdnem postopku, v katerem se presoja utemeljenost njenih navedb v zvezi z lastništvom sporne nepremičnine), po izčrpanju teh sredstev pa ima v vsakem primeru, če meni, da gre za kršitev ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.