komasacija - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijanih odločbah, površinskih primerjav med posameznimi delnimi odločbami za posameznega komasacijskega udeleženca ni mogoče primerjati med sabo, in tudi takšna primerjava ni mogoča z delnimi odločbami ostalih komasacijskih udeležencev. Pomembna je le skupna površina vloženih zemljišč glede na skupno površino dodeljenih zemljišč po posamezni delni odločbi.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitve sodne veje oblasti - zavrženje tožbe
Po določbi 3. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati odločitev drugih sodišč. Ker torej tožeča stranka tudi po pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, vztraja pri izpodbijanju sklepov, ki jih je izdalo okrajno sodišče, ki pa niso upravni akti oz. akti, ki bi se lahko izpodbijali s tožbo v upravnem sporu, je sodišče iz razloga po 4. točki pravega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nacionalno preverjanje znanja - matura - prepoved razvrščanja šol
Stranka z interesom je zahtevala določene podatke o uspehu na maturi za leto 2015 poimensko za vse srednje šole na način, na katerega jih tožeča stranka glede na določilo 18.a člena Zakona o maturi ne more posredovati. Zakon o maturi namreč v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele s pomočjo strokovne pomoči informatika na podlagi določenih računalniških operacij in ob tem je to trajalo 35 minut časa.
Glede opredeljevanja do tega, da naj bi šlo zaradi prepovedi razvrščanja šol do kršitve ustavnih pravic, pa sodišče pojasnjuje, da vsak poseg v ustavno pravico ni nedopusten. Nedopusten je, če je v nasprotju z predpisi, torej, če je poseg nezakonit. V konkretnem primeru pa ni nezakonit, saj je določen z zakonom, konkretno z 18.a členom Zakona o maturi. Torej ne gre za nedopusten poseg v ustavne pravice.
Po petem odstavku 65. člena ZMZ-1 pristojni organ s sklepom zavrže zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, ki ga oseba vloži potem, ko ji je bil že izdan izvršljiv sklep o zavrženju prvega zahtevka o uvedbi ponovnega postopka ali izvršljiva odločba o zavrnitvi prve ponovne prošnje kot neutemeljene. Pravni red omejuje možnost uvedbe novega postopka ob pravni in dejanski identiteti zahtevka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - razžalitev - obrekovanje
V vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik navaja, da želi brezplačno pravno pomoč za svetovanje in nadaljnje postopke v zvezi z žalitvami, ki jim je bil izpostavljen v domu upokojencev, kjer živi. Prav za takšen primer pa ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).
To velja tudi v primeru, ko gre za postopke v zvezi s kaznivimi dejanji razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja ali za odškodninske spore zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, kjer ZBPP v prvi in tretji alineji 8. člena predpisuje posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč. Gre za specifične okoliščine (za sprožitev kazenskega postopka mora oškodovanec verjetno izkazati obstoj pravno priznane škode, v odškodninskih sporih pa, da je storjeno dejanje vplivalo na njegov materialni in družbeni položaj), ki morajo biti podane, za to pa je potrebna preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov ter seznanitev upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so za njegov pravni položaj pomembne. To pa tožniku omogoča prav pravno svetovanje.
republiška priznavalnina - prosta presoja dokazov - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
V izpodbijanem sklepu se sicer navaja, da nova vloga v ničemer ne spreminja dejanskega stanja, ker da so ji priložena enaka dokazila in dokumentacija. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, so vlogi priložena nekatera nova dokazila, zaključke o dejanskem stanju, ki je pomembno za odločitev, pa je na podlagi teh dokazil mogoče napraviti le na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. To v obravnavani zadevi ni bilo storjeno, navedeno pa uporabe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Sodna poravnava je tako v interesu države kot potencialnega plačnika sodnih stroškov, kot tudi v interesu strank, ki na tak način dosežejo hiter in učinkovit zaključek postopka, vendar pa se običajno zato odpovejo delu tistega, kar bi sicer v postopku lahko pridobile. Tudi ureditev iz petega odstavka 48. člena ZBPP sledi temu, ko določa, da v primeru, če je v poravnavi prišlo do delitve stroškov (in v obravnavani zadevi je iz izdatka sodne poravnave razvidno, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške), mora tožeča stranka oz. upravičenec poravnati del stroškov. Prav v interesu skrajšanja in s tem tudi pocenitve sodnih postopkov, pa se tudi država odpove delu stroškov, ki bi jih sicer lahko izterjala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik želi brezplačno pravno pomoč za svetovanje in zastopanje v upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, torej odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede tega pa citirano določilo pete alineje 8. člena ZBPP izrecno določa, da se v tovrstnih zadevah brezplačna pravna pomoč ne dodeli. Po obrazloženem je odločitev, da se tožnikova prošnja kot nedovoljena zavrže, pravilna.
Tožeča stranka je v napovedi za odmero dohodnine uveljavljala znižanje davčne osnove z upoštevanjem stroškov prehrane in prevoza na delo, olajšave za čezmejne delavne migrante in olajšave za vzdrževane družinske člane. Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov in olajšav, tožena stranka v postopku odmere dohodnine ni ugotavljala ali in v kakšni višini je znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ tožeči stranki odmeril dohodnino brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoz na delo, olajšave za čezmejne delovne migrante in olajšave za vzdrževane družinske člane, nepravilna in nezakonita.
ZUP člen 10, 140. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - dokazila k vlogi - verodostojnost dokazil - tožbena novota
Predlagatelj napredovanja tisti, ki mora svoje navedbe v vlogi dokazati, hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.
Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci je strokovno delo znatne zahtevnosti, za katero veljajo visoki standardi, tako na izvedbeni ravni kot tudi po vsebini. Pri tem je še posebej pomembno, da je mogoče s štirimi točkami vrednotiti zgolj samostojni referat, izveden na mednarodnem znanstvenem kongresu ali konferenci, za kar pa se šteje zgolj tisti dogodek, na katerem dejansko sodelujejo vsaj tri ali več držav.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 135. ZPNačrt člen 110, 110/1.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - postopek parcelacije - poseg v zasebno lastnino
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, katero širino konkretnih cest toženka sploh šteje za nujno potrebno in zakaj je temu tako. Iz obrazložitve odločb tudi ni razvidno, ali načrt parcelacije dejansko upošteva cesto v širini 10,50 metrov ali cesto, ki je široka 13,50 metra. Presojo, ali javna korist odtehta težo posega v zasebno lastnino, pa je potrebno opraviti glede na pravilno ugotovljeno širino cest.
Teža posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in s tem pogoji, pod katerimi je ta poseg dopusten, terjajo, da se nepremičnina razlasti le v takem obsegu, kot je nujno potrebno za rekonstrukcijo in izgradnjo predvidene konkretne ceste, in ne v obsegu, kot so površine morda napačno zapisane v prostorskem aktu.
odvzem otroka - otrokova korist - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba
Glede na potek in okoliščine obravnavane zadeve je pravilna odločitev, da se mladoletni otrok z začasno odločbo odvzame staršem in se namesti v krizni center. Namen tega ukrepa je v zagotovitvi pogojev za zdravo rast in razvoj otroka ter mu omogočiti varno okolje in zaščito pred nevarnostjo povzročanja nadaljnje škode za njegov psihofizični razvoj.
Oglaševanje ponudbe posameznih artiklov z redno prodajno ceno in ceno s popustom v primeru, ko prodaja po redni ceni pred uvedbo akcijske prodaje s priznavanjem velikih popustov pri posameznem artiklu ni bila izkazana, ali pa je bil artikel med ponudbo v prodajalno dostavljen prvikrat, po presoji sodišča šteje za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - spori iz razmerja med starši in otroki
Tožnik je v konkretnem primeru prekoračil obseg dodeljene BPP, saj mu je bila le-ta dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, listine, ki jih je priložil k svojemu predlogu za odmero nagrade in potrebnih izdatkov, pa se nanašajo na nepravdni postopek.
ZUP člen 10, 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Predlagatelj napredovanja oziroma stranka postopka je tista, ki mora svoje navedbe v vlogi dokazati, hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
Sodišče poudarja, da ukrep pridržanja na podlagi 1. in 2. alinee prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 omogoča, da prosilec ostane na voljo pristojnemu organu zlasti zato, da se zagotovi njegovo sodelovanje v ugotovitvenem postopku in prispeva k omejitvi sekundarnega gibanja prosilcev v smislu uvodne izjave 12 Direktive 2013/33. Pri tem je potrebno poudariti, da je v postopkih mednarodne zaščite prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in razlogov, ki upravičujejo njegovo prošnjo, kar pomeni, da mora, kadar je to mogoče, predložiti potrebna dokazila, ter podati zahtevana pojasnila in informacije. Ugotovitev istovetnosti prosilca pa je tovrstnem postopku zelo pomembna, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
ZUP člen 8, 10, 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - dokazila k vlogi
Pri vsakem odločanju o napredovanju gre za specifičen primer, upoštevajo se okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, ki pa (lahko) narekujejo različno postopanje oziroma presojo s strani pristojnih organov. Če se kasneje pojavi dvom v verodostojnost določenih listin, se lahko od predlagatelja napredovanja zahteva več, kot se je zahtevalo pred tem pri odločanju v drugih istovrstnih primerih.
odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba
Odločitev o izdaji začasne odločbe mora biti utemeljena z razlogi iz prvega odstavka 221. člena ZUP, ko je torej začasni odvzem otrok nujno potreben zaradi zaščite njihovih koristi. Uporaba te določbe ne pomeni, da je ukrep izrečen na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka, ampak v okviru ugotovitvenega postopka, pred izdajo (končne) odločbe. Tudi v obravnavanem primeru je (bil) v teku poseben ugotovitveni postopek, odločitev za izdajo začasne odločbe pa temelji na dejstvih zbranih v tem postopku v času izdaje začasne odločbe, ki so utemeljevala uporabo določbe 120. člena ZZZDR.
gradbeno dovoljenje - stranska udeležba - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet upravnega spora - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz ZUS-1 jasno izhaja, da je izdaja začasne odredbe časovno in vsebinsko vezana na upravni spor, o katerem odloča sodišče in o katerem še ni pravnomočno odločeno.
Sam institut začasne odredbe lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku, zato mora tožnica svoj zahtevek v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe določno in konkretno opredeliti že takrat, ko jo vloži. Poleg tega pa "izdana gradbena dovoljenja" niso predmet izpodbijanja tega upravnega spora, temveč je to sklep o zarnitvi zahteve tožnice za priznanje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Tožnica predlaga tudi zadržanje izvršitve Odloka, kar ni mogoče, ker Odlok ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.