ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZSZ člen 2, 2/1. ZUN člen 46.
denacionalizacija - ničnost - stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - vračilo zemljišč v naravi - nemožnost izvršitve odločbe - ničnost odločbe
Zemljišče, ki je neločljivo povezano z objektom in zato od njega ne more biti oddeljeno in vrnjeno v denacionalizaciji, je poleg zemljišča pod stavbo tudi zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe – funkcionalno zemljišče. Funkcionalno zemljišče kot pojem se je izoblikoval v sistemu družbene lastnine in ga je treba zato razumeti v okviru pravil, ki so veljala v tistem času. Po prvem odstavku 2. člena ZSZ/84 in drugem odstavku 46. člena ZUN (ta predpisa sta veljala v času, ko naj bi parc. št. 266/87 postala funkcionalno zemljišče k objektu predlagatelja ničnosti – tj. leta 1989) pa je funkcionalno zemljišče tisto zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objekta.
Vsako stavbno zemljišče, ki ne presega dovoljene velikosti funkcionalnega zemljišča, namreč še ni funkcionalno zemljišče, če ni kot tako formalno odmerjeno oziroma če po svoji dejanski rabi nima te vsebine. Če obravnavano zemljišče kot funkcionalno zemljišče še ni bilo formalno odmerjeno, je bil organ v obravnavanem postopku dolžan opraviti preizkus, ali zemljišče izpolnjuje pogoje za tako odmero. Tega preizkusa pa ni opravil zgolj z navedbami, da sporno zemljišče služi kot vrt, zelenica, delno kot garaža. Zgolj na tej podlagi namreč ni mogoče sklepati o funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo in posledično tudi ne, ali ima zato naravo funkcionalnega zemljišča v smislu prvega odstavka 2. člena ZSZ/84 oziroma drugega odstavka 46. člena ZUN. V zvezi s tem sodišče dodaja, da bi na funkcionalno povezanost lahko kazal na njem zgrajen objekt, če se ta uporablja kot pomožen objekt k stanovanjskemu objektu predlagatelja, pri čemer pa je za odločitev pravno pomembno tudi, ali je bil objekt zgrajen pred zaključkom denacionalizacije.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - poslovna sposobnost - skrbnik - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka nima poslovne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njen skrbnik pa se z vložitvijo predmetne tožbe ne strinja, je sodišče tožbo zavrglo.
začetek stečajnega postopka - pravni interes - stečajni upravitelj - prevzem pravde po stečajnem upravitelju
Upraviteljica stečajnega postopka nad tožečo stranko je na podlagi prejetega poziva sodišče obvestila, da predmetnega postopka ne bo prevzela, saj se zadeva nanaša na obdobje pred začetkom stečaja, upnik pa svojih terjatev na podlagi izpodbijane odločbe v stečajni postopek ni prijavil. Ker tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.
Niti iz Pravilnika o psih pomočnikih niti iz ZIMI ne izhajajo podrobneje določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da je lahko imenovan za izvedenca s področja dela s psi pomočniki in tako tudi ne sporni pogoj, da kandidat ne sme biti vključen v šolanje psov pomočnikov pri pogodbenih partnerjih ministrstva za izvajanje šolanja psov pomočnikov.
V javnem razpisu oz. pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
ZUP člen 9. ZKme-1 člen 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - neupravičeni stroški - pravica do izjave stranke - znižanje plačila
Dolžnost stranke je, da o vsaki spremembi vnaprej obvesti Agencijo, ki je pristojna za oceno, ali je takšna sprememba bistvena oziroma takšna, da jo je glede na določbo 54. člena ZKme-1 mogoče odobriti in stranki po vložitvi zahtevka za izplačilo tudi za spremembe priznati stroške. Če določen strošek v odločbi o pravici do sredstev ni predviden, ga torej stranka v zahtevku za izplačilo ne more uspešno uveljavljati, ima pa možnost, da z obrazloženim pisnim zahtevkom po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti Agenciji predlaga spremembo prevzetih obveznosti.
Upravičenost sprememb bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala le v postopku njihove vnaprejšnje odobritve po 54. členu ZKme-1, kar velja tudi za nepredvidena dela, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, in ki jih stranka ob izdelavi projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, upravičeno ni mogla v naprej predvideti (kot so to npr. stroški črpanja podtalnice in asfaltiranje ceste). Ker tega ni storila, se v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev ne more uspešno sklicevati na naravo dodatnih in spremenjenih del in na razloge za njihovo izvedbo. Stranka je namreč z odločbo o pravici do sredstev prevzela obveznost, da bo projekt izgradnje velikega namakalnega sistema izvedla v skladu s projektno dokumentacijo in popisom del, s katerima se je prijavila na javni razpis.
Zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana z upravno kaznijo. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, pa samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv oziroma odgovoren za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo.
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti sankcije znižanja zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo glede na to, da je že v upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije. Dokazovanje tega za odločitev pomembnega dejstva (da ni odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo) tožeči stranki v upravnem postopku ni bilo omogočeno, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjavljanja oziroma pravico biti slišana, ki je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe
Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP ter se skliceval na podano izjavo pred CSD Domžale, toženka pa se do teh navedb ni opredelila, niti ni tožnika pozvala na dopolnitev njegove vloge v tej smeri, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložila razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je toženka pri izdaji izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb ZUP, utemeljen.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - missing trader - davčna goljufija
Za ustanovitev in poslovanje družbe A., razen v funkciji prikrivanja povezave tožeče stranke z missing traderji oziroma neplačujočimi subjekti, ni videti razumnega razloga. Razlog, ki se navaja v tožbi in ki naj bi bil v prenosu in s tem izogibanju odgovornosti in obveznostim, ki jih ima tožeča stranka do svojih zaposlenih, ni zakonit in ga sodišče že iz tega razloga ne upošteva. Obenem pa je pritrditi davčnima organoma, da zbir vseh navedenih okoliščin pomeni, da je tožeča stranka ne le mogla vedeti, temveč, da je vedela, da s svojim ravnanjem sodeluje pri davčni goljufiji.
stranka v postopku - omejitev poslovne sposobnosti - naloge skrbnika - naknadna odobritev posameznih dejanj
Skrbnik je na poziv sodišča odgovoril, da vloge varovanke ne odobrava. Ker torej tožeča stranka nima poslovne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njen skrbnik pa se z vložitvijo tožbe ne strinja, je sodišče na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in mir
Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni konkretizirala pravnorelevantnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih je ugotovila, da se tožnik (vlagatelj) ne bi podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. V spisovnem gradivu se nahajajo dokumenti o njegovi nekaznovanosti, zoper njega v času odločanja tudi ni bila vložena obtožnica ali obtožni predlog, s katerima se kazenski postopek pred sodiščem začne.
Davčni organ ni pojasnil, za kakšno zlorabo naj bi šlo v obravnavanem primeru in v čem naj bi tožnik v obravnavanih primerih posloval drugače kot sicer. V izpodbijani odločbi ni dovolj konkretno obrazloženo, katere (dejanske) ugotovitve, ki jih davčni organ sicer obširno našteva za vsakega od tožnikovih dobaviteljev, utemeljujejo neizpolnjevanje posameznih pogojev za odbitek (tj. iz izpodbijane odločbe ne izhaja jasno za primer DDV po vsakem posameznem računu, zakaj, tj. zaradi katerega od omenjenih štirih razlogov se tožniku ne prizna pravica do odbitka, temveč so ti razlogi kar samo navrženi, brez konkretizacije, na katerih dejanskih okoliščinah so utemeljeni, in na katere račune se nanašajo), tega pa tudi drugostopenjski davčni organ ni saniral.
ZKZ člen 17, 17/2, 20, 20/1, 20/3, 21, 21/1, 21/3. ZG člen 47, 47/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik - ponudba - sprejem ponudbe
Pravni posel pri prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je sklenjen, ko kupec sprejme na oglasni deski oziroma portalu E-uprave objavljeno ponudbo, veljati pa prične, če ga odobri upravna enota.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da ponudba prodajalke ni bila objavljena na oglasni deski oziroma portalu E-uprave in da torej tožnik ni sprejel na ta način objavljene ponudbe. Glede na navedeno pa po presoji sodišča ne more zahtevati odobritve pravnega poslapo določbah ZKZ in je toženka pravilno uporabila drugo točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.
Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnik solastnik gozdnih parcel, ki jih je prodajalka ponudila v prodajo, saj pravni posli, ki se sklepajo izven določb ZG in ZKZ ne morejo biti predmet odobritve. Če gre torej za posel s kmetijskim zemljiščem ali gozdom, se lahko zahteva le odobritev tistega pravnega posla, ki je bil sklenjen tako, da je kupec sprejel na oglasni deski in portalu E-uprave objavljeno ponudbo.
dohodnina - status rezidenta - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju
Po določbi drugega odstavka 7. člena ZDoh-2 se ne glede na 6. člen tega zakona zavezanec šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. To pa po presoji sodišča pomeni, da se drugi odstavek 7. člena uporabi le v primerih, da se fizična oseba, ki je dvojni rezident –za katero je bilo že ugotovljeno/dogovorjeno, da se šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice za namene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja – ne bi več štela za rezidenta Slovenije po ZDoh-2.
EZ-1 člen 413, 413/1, 415, 415/1. ZUP člen 65, 67.
energetika - finančna pomoč za tekoče poslovanje - stvarna pristojnost - nerazumljiva vloga - nejasnost glede vrste uveljavljanega pravnega sredstva - odprava pomanjkljivosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker iz tožnikove vloge ne izhaja, da bi ob vložitvi vloge obstajal spor iz razmerja med uporabnikom sistema in operaterjem trga z elektriko, tožena stranka pa v zvezi z navedenim dejstvom tožnika ni pozivala na dopolnitev vloge niti slednjega dejstva ni ugotavljala, sodišče ne more preizkusiti, kako je tožena stranka ugotovila, da gre za spor med tožnikom in družbo A. d.o.o. Glede na to, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na 413. člen EZ-1, je manjkajoče dejstvo oziroma neutemeljitev relevantnih okoliščin odločilna okoliščina, od katere je odvisno, ali se pristojnost tožene stranke ugotavlja na podlagi 413. člena EZ-1 ali na podlagi katere druge določbe tega ali drugega zakona.
dohodnina - davčna olajšava - nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom invalidu 2. kategorije
Sodišče zavrača tožnikove ugovore, da naj bi kot delovni invalid III. kategorije, ki prejema plačo za 4 ure dela dnevno in omenjeno nadomestilo, bil diskriminiran v primerjavi s svojimi sodelavci oziroma delavci enakega ranga ter v primerjavi z upokojenci, ki prejemajo pokojnino v enaki višini, kot so tožnikovi prejemki. Tožnik pa ne dela poln delovni čas in ni upokojen. Zato njegov položaj po presoji sodišča ni primerljiv z omenjenimi primeri, na katere se sklicuje.
ZSZ člen 60. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b. ZUP člen 253, 253/2, 281. ZUS-1 člen 52.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - arbitrarnost - reformatio in peius
Namen zakonodajalca je mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
prisilna izterjava davčnega dolga - opomin pred izvršbo - upravni akt - pritožba - nedovoljena pritožba
Opomin pred izvršbo ni upravni akt, saj se z njim z ničemer ne posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi stranke, kar je pogoj za možnost uporabe pravnega sredstva. Obravnavani opomin pred izvršbo po vsebini predstavlja zgolj informacijo dolžniku o zapadlem dolgu, ki še ni poravnan ter poziv, naj ga poravna. Po povedanem po presoji sodišča pritožba zoper opomin za plačilo sodne takse ni dovoljena, saj opomin ni upravna odločba.
obrazložitev odločbe - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik kot subjekt nadzora, ki mu toženka v izreku izpodbijane odločbe nalaga določene obveznosti, ni subjekt nadzora, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Takšna neskladnost med izrekom in obrazložitvijo ne pomeni zgolj „pomotno pojasnilo“ v obrazložitvi, kot meni toženka, ampak gre za takšno neskladnost izpodbijane odločbe, zaradi katere se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Razlogi v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi toženke pa ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve, saj se v upravnem sporu presoja zakonitost konkretnega posamičnega upravnega akta, ki mora vsebovati vse relevantne razloge za odločitev, skladno z določbami 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
Vloga tožnika je bila po presoji sodišča utemeljeno zavrnjena, saj se III. poglavje ZSVI začne uporabljati šele s prihodnjim letom (2022), kar pomeni, da se pravna podlaga za priznanje pravice do storitev socialnega vključevanja v času vložitve tožnikove vloge in v času izdaje izpodbijane odločbe še ne uporablja.
upravni postopek - načelo zaslišanja - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Pravica stranke do izjave ne pomeni le, da ima stranka pravico izjaviti se o odločilnih dejstvih, temveč mora organ tudi odgovoriti na njene relevantne navedbe in dokazne predloge.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1
Niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ, kljub takšnim tožnikovim ugovorom, nista ugotavljala, ali je bil predmetni gospodarski objekt po letu 1967 v bistvenem nespremenjen oziroma ali je njegova namembnost po letu 1967 ostala v bistvenem nespremenjena, pri čemer njegove namembnosti v tistem obdobju niti nista ugotavljala.