Utemeljeni so tožničini ugovori, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnjeno konkretno katerega pogoja nova strokovna oseba, zaposlena pri tožnici, ne izpolnjuje. Glede omenjene osebe iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja le, katere listine je predložila tožnica ter kateri pogoji so predpisani. Zaključek, iz katerega bi izhajalo katerega pogoja omenjena oseba ne izpolnjuje in zakaj ga ne izpolnjuje, iz navedene obrazložitve ne izhaja. Nikakor ni pravilen zaključek tožene stranke, da je mnenje, na podlagi katerega je izdalo izpodbijano odločbo, izdal Inšpektorat, kar naj bi bilo (brez navedbe razlogov) samo po sebi (zadosten) razlog za izpodbijano odločitev. Ker tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe - to je o razlogih, zaradi katerih je bilo mnenje Inšpektorata negativno, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - ustavna pritožba - nadaljevano kaznivo dejanje
Bistveno enake položaje je treba obravnavati enako. Če zakonodajalec takšne položaje ureja različno, mora za to razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. A v tej zvezi je treba obenem pojasniti, da je že predlagatelj Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D), s katerim je bila v ZOdv vključena citirana določba petega odstavka 17. člena, v postopku sprejemanja tega zakona navedel razloge, ki se nanašajo na skladnost predlagane spremembe oziroma dopolnitve zakona z Ustavo (zakonodajno gradivo EVA: 2014-2030-0052 št. 00720-17/2014/7 z dne 4. 12. 2014). Kot je navedel, je zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države treba določiti nižja plačila za tovrstne storitve odvetnikov, ki se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
Obdolžencu očitano dejanje, ki je kolektivno kaznivo dejanje, pomeni očitek več izvršitvenih ravnanj v daljšem časovnem obdobju, zato posameznih delov opisa ni mogoče ločiti, temveč je treba opis dejanja obravnavati kot celoto oziroma kontinuirano ravnanje obdolženca, izvršeno s sicer več izvršitvenimi ravnanji, a še (vedno) kot eno kolektivno kaznivo dejanje. Navedeno pa ne terja zgolj presoje sodišče, ali so vsa ravnanja ciljno usmerjena in po vsebini tako homogena, da ustvarjajo eno (kolektivno) kaznivo dejanje, temveč je tudi obrambo obdolženca treba pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori takšno kaznivo dejanje. Glede na navedeno gre pritrditi tožniku, da je toženka nepravilno zaključila, da tožniku ne pripada povišanje skupne vrednosti storitve po drugem odstavku 7. člena OT.
ZKZ člen 17, 17/2, 20, 20/1, 20/3, 21, 21/1, 21/3. ZG člen 47, 47/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik - ponudba - sprejem ponudbe
Pravni posel pri prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je sklenjen, ko kupec sprejme na oglasni deski oziroma portalu E-uprave objavljeno ponudbo, veljati pa prične, če ga odobri upravna enota.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da ponudba prodajalke ni bila objavljena na oglasni deski oziroma portalu E-uprave in da torej tožnik ni sprejel na ta način objavljene ponudbe. Glede na navedeno pa po presoji sodišča ne more zahtevati odobritve pravnega poslapo določbah ZKZ in je toženka pravilno uporabila drugo točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.
Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnik solastnik gozdnih parcel, ki jih je prodajalka ponudila v prodajo, saj pravni posli, ki se sklepajo izven določb ZG in ZKZ ne morejo biti predmet odobritve. Če gre torej za posel s kmetijskim zemljiščem ali gozdom, se lahko zahteva le odobritev tistega pravnega posla, ki je bil sklenjen tako, da je kupec sprejel na oglasni deski in portalu E-uprave objavljeno ponudbo.
EZ-1 člen 413, 413/1, 415, 415/1. ZUP člen 65, 67.
energetika - finančna pomoč za tekoče poslovanje - stvarna pristojnost - nerazumljiva vloga - nejasnost glede vrste uveljavljanega pravnega sredstva - odprava pomanjkljivosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker iz tožnikove vloge ne izhaja, da bi ob vložitvi vloge obstajal spor iz razmerja med uporabnikom sistema in operaterjem trga z elektriko, tožena stranka pa v zvezi z navedenim dejstvom tožnika ni pozivala na dopolnitev vloge niti slednjega dejstva ni ugotavljala, sodišče ne more preizkusiti, kako je tožena stranka ugotovila, da gre za spor med tožnikom in družbo A. d.o.o. Glede na to, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na 413. člen EZ-1, je manjkajoče dejstvo oziroma neutemeljitev relevantnih okoliščin odločilna okoliščina, od katere je odvisno, ali se pristojnost tožene stranke ugotavlja na podlagi 413. člena EZ-1 ali na podlagi katere druge določbe tega ali drugega zakona.
Šele z odločitvijo o tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za opustitev rudarskih del pri pristojnem ministrstvu bo jasno, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se bo izvedla sanacija gramoznice A., pri čemer bo predmet te odločbe in/ali nadaljevanja tega inšpekcijskega postopka lahko tudi neobstoj rudarske pravice tožnika. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ in s čemer se sodišče strinja, 95. člen ZRud-1 določa postopek v vseh primerih opustitve izvajanja rudarskih del in se tožnik ne more z uspehom sklicevati na ugasnitev rudarske pravice.
Razmerje, ki je nastalo po ZRud-1 in se je nanašalo na izkoriščanje rudarske pravice, se ne zaključi s potekom koncesijske pogodbe oziroma z ugasnitvijo rudarske pravice, temveč z izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti za izkoriščanje. Slednjo pa je mogoče izdati le po zaključeni dokončni sanaciji okolja.
Zakonodajalec je s celotnim 6. poglavjem ZRud-1, v katerem je natančno predpisal postopek opuščanja rudarskih del in razdelal posamezne faze zapiralnih del, zasledoval očiten cilj, da se posege v okolje zaradi izkoriščanja naravnih surovin (ki so na podlagi izdane koncesijske pogodbe sicer legalni) po opustitvi del tudi sanira.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prepozna vloga - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve - pravni prednik
Kasnejše pravno nasledstvo na zaključen postopek, ki je tekel na zahtevo pravnega prednika, ne vpliva. Tožeča stranka namreč ni vstopila v postopek pravnega prednika kot njegova naslednica, temveč je do pravnega nasledstva prišlo šele po že zaključenem postopku. V takšnem primeru zahteva tožeče stranke ne predstavlja „dopolnitve“ zahteve pravnega prednika, ampak se kot samostojno vložena vloga glede pravočasnosti in (utemeljenosti) presoja samostojno.
Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo. Slednje potrjujejo tudi številne zahteve za verifikacijo, ki so bile v tem roku vložene pri toženi stranki. Navedeni rok niti ni predstavljal zahteve, ki bi toženi stranki omogočala zavračanje zahtev upravičencev iz ZNISESČP (zgolj) na formalistični podlagi.
obrazložitev odločbe - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik kot subjekt nadzora, ki mu toženka v izreku izpodbijane odločbe nalaga določene obveznosti, ni subjekt nadzora, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Takšna neskladnost med izrekom in obrazložitvijo ne pomeni zgolj „pomotno pojasnilo“ v obrazložitvi, kot meni toženka, ampak gre za takšno neskladnost izpodbijane odločbe, zaradi katere se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Razlogi v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi toženke pa ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve, saj se v upravnem sporu presoja zakonitost konkretnega posamičnega upravnega akta, ki mora vsebovati vse relevantne razloge za odločitev, skladno z določbami 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje - upravičena odsotnost - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - državljani republike bivše SFRJ, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče pred 23.12.1990
Dejanske ugotovitve po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da se tožnik ni mogel zaposliti oziroma pridobivati sredstev za življenje ali prebivati v RS zaradi posledic protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnika izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev. Iz tožnikovega dokaznega gradiva po presoji sodišča ni razvidno, da bi brez uspeha skušal podaljšati poslovno vizo, kot je sicer zatrjeval. Ob takem stanju stvari je treba šteti, da je RS prostovoljno zapustil aprila 1994, torej še pred potekom veljavnosti poslovne vize (avgusta 1994), čeprav bi lahko na tej podlagi v tem obdobju zakonito bival v RS. Zato izguba oziroma nezmožnost zaposlitve ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ampak tožnikove odločitve, da kljub veljavnemu poslovnemu vizumu zapusti RS, kar po presoji sodišča ne more biti upravičen razlog za odsotnost iz RS v prvem petletnem obdobju.
Tožnik ni uspel izkazati povezave med ustanovitvijo podjetja in neuspešnim aktivnim iskanjem zaposlitve, ki bi bila posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Pravilna je tudi presoja tožene stranke, da niti izguba bivališča ni posledica izbrisa. Tožnik je namreč po prihodu v RS (aprila 1992) leta 1993 sklenil pogodbo za najem stanovanja za nedoločen čas v Ljubljani, kar že po naravi stvari izključuje pravno upoštevno vzročno zvezo med izbrisom in nezmožnostjo bivanja v RS. V skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene pa je tudi dokazna ocena tožene stranke, da sklep MNZ, s katerim je bil 19. 11. 2002 ustavljen postopek izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, ni razlog, zaradi katerega bi bil tožnik prisiljen zapustiti RS zaradi posledic izbrisa. S tem povezan upravni postopek se je namreč začel šele leta 1999, torej po tem, ko je tožnik RS leta 1994 (po izbrisu) že prostovoljno zapustil in se vanjo ni več vrnil.
lokalne volitve - nadomestne volitve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Akt o razpisu nadomestnih volitev v svet Krajevne skupnosti, glede na njegovo vsebino ni dokončni upravni akt in tudi ne akt, za katerega bi zakon določal, da se lahko izpodbija v upravnem sporu, niti to ni posamični akt ali dejanje, pač pa je to predpis, ki ne ureja posamičnih razmerij.
javni razpis - društvo - sofinanciranje letnega programa športa v občini - sofinanciranje iz javnih sredstev - pritožba - molk organa
V predmetni zadevi tožena stranka v zakonsko določenem dvomesečnem roku in v naknadnem 7 dnevnem roku in do dneva obravnave v upravnem sporu, ni odločila o vloženi pritožbi tožeče stranke, za kar ni navedla nobenih razlogov.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - status begunca - subsidiarna zaščita - trditveno in dokazno breme
Za utemeljitev svojih navedb mora prosilec v prvi vrsti sam predložiti tudi vso dokumentacijo in vse razpoložljive dokaze. Glede na to, da prosilec za svoje izjave običajno ne more predložiti dokazov, zakon za takšen primer predvideva, da mora pristojni organ pri odločitvi o prošnji upoštevati okoliščine, ki jih določa tretji odstavek 21. člena ZMZ-1. Če te niso podane, je mogoče sklepati, da je prosilec lažno predstavil razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za mednarodno zaščito.
ZUS-1 člen 17. ZUP člen 42, 42/1, 229, 260, 260/9.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo - ista dejanska in pravna podlaga - delno zavrženje tožbe
Tožnik v upravnem sporu je oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, ki se izpodbija, torej oseba, na zahtevo katere je bil začet ali zoper katero teče upravni postopek, kot tudi oseba, ki je imela v upravnem postopku položaj stranskega udeleženca in s tem pravico udeleževanja v postopku. Status stranke v upravnem sporu je torej pogojen z njenim položajem v upravnem postopku, kar pomeni, da oseba, ki v upravnem postopku ni bila niti stranka niti stranski udeleženec, ne more pridobiti položaja tožnika v postopku upravnega spora, v katerem bi izpodbijala v upravnem postopku izdani upravni akt. Stališče, da je predhodno priznani status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta pogoj za položaj tožnika v upravnem sporu zoper ta upravni akt, je ustaljeno tudi v sodni praksi.
orožje - pogoji za izdajo orožne listine - dovoljenje za nabavo orožja - varnost ljudi in njihovega premoženja - lovec - ogrožena osebna varnost - razlaga zakona
Tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja iz 4. točke drugega odstavka 14. člena v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 17. člena ZOro-1. S svojimi navedbami namreč ni uspel utemeljiti, da je njegova osebna varnost konkretno ogrožena tako in v tolikšni meri, da je polavtomatska pištola kot varnostno orožje edino in obenem najbolj primerno sredstvo za odpravo konkretne nevarnosti, ki naj bi grozila tožniku. Tožnik se je splošno skliceval na okoliščino, da ima izdano dovoljenje za zbiranje orožja in da ima doma več kosov orožja, vendar pa dovolj konkretnih navedb o tem ni podal. Njegove navedbe v tej smeri so torej ostale na ravni (pre)splošnih zatrjevanj in sklepanj, kar po že obrazloženem za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja ne zadostuje.
Davčni zavezanec v postopku zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti lahko ugovarja sami pričakovani davčni obveznosti, kot tudi njeni višini, davčni organ pa se mora do teh ugovorov opredeliti. V nasprotnem primeru je davčnemu zavezancu onemogočena celovita presoja izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev iz drugega odstavka 111. člena ZDavP-2, na podlagi katerega je davčni organ izdal izpodbijani sklep.
Skladno s šestim odstavkom 157.c člena ZASP višina nagrade člana Sveta za avtorsko pravo znaša tretjino osnovne mesečne plače okrožnega sodnika za vsak začeti mesec trajanja postopka, višina nagrade predsednika Sveta za avtorsko pravo pa je enaka višini nagrade člana Sveta za avtorsko pravo, povečani za 20 %. Iz tega sledi, da so posamezen član in predsednica upravičeni do nagrade za vsak začeti mesec trajanja postopka in ne (nujno) za vsako udeležbo na vsaki posamezni seji.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje
Toženka ima v določbah ZBPP pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem prve stopnje, še ne dodeli sicer zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 23, 24, 67. ZGO-1 člen 49b, 49b/1, 65, 66, 66/1, 66/1-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcelne meje - pravica do izjave
V petindvajsetem odstavku 24. člena OPN MOL ID je oddaljenost stavbe od parcelne meje opredeljena kot najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela objekta (na primer napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobno). Izvzeti so napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobo. To pa pomeni, da gre za izvzem primeroma navedenih delov objekta, med kakršne bi bilo mogoče uvrstiti tudi prezračevalne jaške3, to tudi ob tem, ko ni sporno, da gre za montažno izvedbo teh ter ne za konstrukcijski del objekta, saj tožniki teh ugotovitev organa ne prerekajo. Glede na to sodišče sodi, da sta se upravna organa pravilno opredelila, da prezračevalnih jaškov ni mogoče upoštevati kot najbolj izpostavljenih delov objekta, od katerih se meri oddaljenost stavbe od parcelne meje (petindvajseti odstavek 24. člena OPN MOL ID).
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes za razlastitev - potek cestnega prometa - stroški postopka
V 19. člena ZJC-B je vzpostavljena zakonska domneva, ki je v obravnavanem primeru kategorizirane javne poti podana, kolikor po kategorizirani poti poteka promet v skladu s kategorizacijo. Samo dejstvo poteka prometa med strankami ni sporno, tožnik tudi v tožbi zatrjuje vožnjo tovornjakov in drugih vozil, ki tovorijo les, pot pa povezuje kategorizirano gozdno cesto ..., v nadaljevanju pa se obravnavana javna pot navezuje na javno cesto enake ali višje kategorije (glej tudi 25. točko 2. člena ZCes-1), kar tudi med strankami ni sporno. Gre torej za uresničitev razlastitvenega namena iz prvega odstavka 92. člena ZUreP-1, za uresničitev mreže javne infrastrukture. Iz določb 37. do 40. člena Zakona o gozdovih (ZG) pa izhaja, da imajo tudi gozdne ceste javen značaj in splošno uporabo (v skladu s predpisanim režimom), torej tožbeni ugovor, da se sporna pot navezuje na gozdno cesto, v smislu vprašanja poteka prometa, ni pravno relevantno.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZKZ člen 17, 17/2, 23. ZG člen 47, 47/4, 47/5, 47/10.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - gozd - solastnik - predkupni upravičenec - pravni interes
Tožnik trdi, da predkupna pravica Republike Slovenije ne obstaja, kar bi, če bi mu bila omogočena udeležba v postopku, lahko dokazoval. Sodišče se strinja s tožnikom, da je v primeru, če ne gre za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom in niti za kompleks gozdov, večji od 30 ha, upravna enota dolžna ravnati s ponudbo po tretjem odstavku 20. člena ZKZ, tj. ponudbo mora objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Tako objavljeno ponudbo ima pravico sprejeti vsak interesent za nakup, ne glede na to, ali gre za predkupnega upravičenca.
Glede na navedeno ima tožnik po presoji sodišča pravni interes za udeležbo v postopku, kajti če bi se ugotovilo, da predkupna pravica Republike Slovenije ne obstaja, bi morala biti ponudba, kot izhaja iz petega odstavka 47. člena GZ, objavljena, kar bi omogočilo, da bi jo lahko sprejel. Ali bi v tem primeru lahko uveljavljal predkupno pravico pred drugimi sprejemniki ponudbe v tem postopku niti ni bistveno, saj bi postalo relevantno šele, če bi se izkazalo, da Republika Slovenija nima predkupne pravice in bi bila zato ponudba sploh lahko objavljena. Za to, da je pravni interes tožnika izkazan, zadostuje, da je tožnik s stopnjo verjetnosti izkazal namen nakupa nepremičnin, kar pa lahko realizira le, če je ponudba objavljena, torej če Republika Slovenija predkupne pravice ne bi imela. Po presoji sodišča ta verjetnost izhaja iz dejstva, da je solastnik nepremičnin, in da je s svojimi dejanji izkazal, da želi nepremičnine kupiti, kar je potrdila tudi prodajalka.