ZMK člen 1, 1. ZUP člen 260/1-4, 171, 260, 260/1, 260/1-4, 171, 260, 260/1.
predhodno vprašanje - ugotavljanje datuma smrti - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - obnovitveni razlog
Zakon o matičnih knjigah določa, da imajo matične knjige, izpiski iz matičnih knjig in potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnih knjig, dokazno moč javnih listin (1. člen). Zanje velja domneva, da je tisto, kar se v matični knjigi potrjuje ali določa, resnično. Čeprav je tožnik razpolagal s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča, ki je pogrešanega razglasil za mrtvega, bi tožnik z uspehom uveljavljal obnovitveni razlog iz člena 260/1-4 ZUP le, če bi iz vpisa v matični knjigi izhajalo, da je ugotovljen drugačen datum smrti, kot ga je ugotovil organ prve stopnje.
prihod iz izključno ekonomskih razlogov - pospešeni ali redni postopek - očitno neutemeljena vloga za azil
Tožnik sicer res navaja svoje slabe ekonomske razloge ter željo, da bi jih z odobritvijo azila izboljšal, vendar te razmere jasno opredeljuje predvsem kot vzrok izpostavljenosti ravnanju, ki bi utegnilo - predvsem glede na tožnikovo starost - ustrezati pravnemu standardu resne škode, kot ga vzpostavlja postavka (b) 2. alinee 3. točke 1. odstavka 2. člena ZAzil. Ocena tega ravnanja bi po presoji sodišča morala biti težišče tega azilnega postopka. Na podlagi tožnikovih izjav tako ni mogoče zaključiti, da so njegovi razlogi za prihod izključno ekonomske narave, kot to zahteva 2. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil. Zato po oceni sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje tožene stranke v pospešenem postopku.
ZDIJZ člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZInfP člen člen 11, člen 11. ZGD-1 člen 39, 39/2, 39, 39/2.
poslovna skrivnost - vročanje pooblaščencu - jezik v postopku - dostop do informacij javnega značaja
Tožena stranka po oceni sodišča ni izkazala, da nikakor ni mogla vedeti, da tožnika zastopa pooblaščena odvetniška družba. Po določilu 62. člena ZUP mora organ upravni postopek voditi v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bi tožena stranka lahko - če se je odločila, da bo sama prevedla poziv - skladno z načelom iz 7. člena ZUP tožniku poslala poziv v slovenščini in angleščini, ne pa samo v angleščini. Določilo 11. člena ZInfP ne določa, da tožena stranka lahko opravi procesno dejanje v zvezi s pregledom dokumentacije prizadete stranke, da bi ugotovila, ali gre za poslovne skrivnosti, brez prisotnosti te stranke, ki je upravičenka do predmetne poslovne informacije, ampak to določilo pomeni, da tožena stranka lahko opravi določena procesna dejanja, na primer v zvezi s pregledom poslovne dokumentacije določene prizadete stranke, brez prisotnosti drugih strank zaradi tega, da bi se preprečil dostop do te informacije drugim strankam, pri čemer mora biti tovrstna procesna omejitev tudi potrebna, ker predmetno določilo to zahteva.
Po mnenju sodišča bi glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se obvezna javna dajatev čimprej izterja, morala tožeča stranka za odložitev izvršbe izpodbijane odločbe izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa, ob tem da bi tudi konkretno morala navesti okoliščine o nastanku težko popravljive škode.
Upravni akti v smislu ZUS-1 niso tisti akti, izdani na podlagi pravnih sredstev, ki zgolj posegajo v veljavnost upravnega akta in ne pomenijo zaključka odločanja o zadevi (5. člen ZUS-1), torej tisti akti, ki akt prve stopnje zgolj odpravijo in vrnejo v ponovni postopek odločanja. Takšni akti tudi v izreku ne vsebujejo odločitve o pravici oziroma obveznosti posameznika in zato ne vplivajo na vsebino prvostopenjskega upravnega akta. V upravnem sporu se sme izpodbijati tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.
Po določilih zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru tožeča stranka ne ustreza definiciji primarnega davčnega zavezanca po 1. odstavku 13. člena ZPD. Ker 6. in 7. člen ZPD ne določata podlage za določitev davčnega zavezanca in obračun prometnega davka od prometa proizvodov, prvostopni davčni organ in tožena stranka pa nista obrazložila, na kateri zakonski podlagi je davčna obveznost naložena tožeči stranki kot kupcu, sta nepravilno uporabila določbe ZPD, ki se nanašajo na določitev davčnega zavezanca in v tej smeri tudi nista ugotavljala dejanskega stanja.
ZPP člen 19, 23, 23, 19. ZPIZ-1 člen 103, 103. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1.
stvarna pristojnost - podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 103. člena ZPIZ-UPB3. Predmet odločanja v tem sporu je torej vprašanje prenehanje delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delovne spore, to pa pomeni stvarno pristojnost Delovnega sodišča po točki a) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.
pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - sestavni deli odločbe - obrazložitev odločbe - velike družbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi katerih podatkov tožena stranka ugotavlja, da je tožnik velika družba. Tožena stranka tudi ne odgovori na navedbe tožnika glede izpolnjevanja merila števila zaposlenih in čistih prihodkov od prodaje, kakor tudi ne glede omejitvenih razlogov v zvezi z zatrjevanjem tožnika, da je vključen v konsolidacijo kot nadrejena družba. Gre za relevantne okoliščine, ki pa jih sodišče ne more preizkusiti, zato je odločitev tožene stranke nezakonita.