služnost poti - stvarna služnost hoje in vožnje - spremenjene razmere - sprememba okoliščin - dostopna pot - nekoristna stvarna služnost - potrebnost in koristnost služnosti - potrebe gospodujočega zemljišča - obremenitev služeče stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opredeli okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost pravnega vprašanja, temveč se v predlogu osredotoča le na konkretno zadevo. S prvim postavljenim vprašanjem graja napačno uporabo materialnega prava, vendar pri tem ne navede niti, katero pravno pravilo naj bi sodišči prve in druge stopnje prekršili. V drugem vprašanju zatrjevanih kršitev postopka prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opisuje. V predlogu tudi ni mogoče prepoznati konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, v čem naj bi zastavljena vprašanja rešilo nezakonito. Prav tako prva nasprotna udeleženka niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086486
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. ZUstS člen 23, 23/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086487
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. ZUstS člen 23, 23/2.
pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 7, 138, 139, 141.
razmerja med starši in otroki - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki otrok s starši - obseg opredelitve stikov - počitnice - bolezen otroka - največja korist otroka - praznik - nadomestni stiki - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - kaznovanje stranke - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je predlagateljica res sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Vendar ne nastopa kot državljanka, ki bi v postopku varovala svoje pravice in uveljavljala svojo pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Predlagateljica je podala predlog za kaznovanje kot sodnica, ki v konkretnem sodnem postopku izvaja sodno oblast. Gre za bistveno razlikovalno okoliščino od zadev, kjer je sodnik stranka postopka. S tem, ko o predlogu odloča drug sodnik istega sodišča (tako je predvideno v zakonu), je varovano načelo nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086485
ZNP-1 člen 61, 62. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - daljše trajanje - restriktiven pristop - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da ni bistveno, ali bo prevoz trajal nekaj minut več ali manj. Namen prenosa krajevne pristojnosti zaradi smotrnosti ni dlakocepsko iskanje do metra bližjega sodišča.
ZPP člen 67, 70, 73/2. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 23.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev sodnika - predsednik sodišča - podpredsednik sodišča - napake v postopku - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Očitki o pristranskosti razpravljajoče sodnice bi morda lahko bili zgolj razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. V zvezi z navedbami nasprotne udeleženke, da ni mogoče pričakovati, da bo predsednik sodišča izločil razpravljajočo sodnico, ki jo je sam imenoval za podpredsednico, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da podpredsednika sodišča imenuje Sodni svet (62.b člen ZS in 23. člen ZSSve). Sicer pa ima nasprotna udeleženka možnost zahtevati tudi izločitev predsednika sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP). Prav tako predsednik sodišča skladno z ZS in Sodnim redom nima vpliva na dodeljevanje spisov in na vsebino odločanja posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po ZVPSBNO. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - valutno tveganje - prepoved retroaktivnosti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - konkretizacija navedb - zavrnitev predloga
Smiselno zatrjevana sorodstvena vez med prvo toženko in zaposlenim pristojnega sodišča B. B. ni izkazana. Kot izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1556/2017-II z dne 11. 9. 2018 (priloga B22 spisa), je priimek sorodnikov prve toženke, ki so bili zaslišani kot priče v navedeni zadevi, A. in se torej razlikuje od priimka B. uslužbenca pristojnega sodišča. Poleg tega je B. B. javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti, doslej z zadevo še ni bil v stiku, pristojno sodišče pa je s 108 sodniki in sodnim osebjem, ki šteje 420 zaposlenih, največje (okrožno) sodišče v državi. Zato bi bilo takšno okoliščino, tudi če bi bila podana, mogoče nadzirati z uporabo instituta izločitve (70. do 75. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Vrhovno sodišče je v preteklosti tudi že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča in morebitne nepravilnosti v predhodnem postopku niso razlog za prenos pristojnosti. Navedbe o tesni osebni in prostorski povezanosti prve toženke s pristojnim sodiščem pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086299
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. DZ člen 64, 239, 239/2, 264. URS člen 2, 14, 22.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - omejena poslovna in procesna sposobnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča o postavitvi osebe pod delno stalno skrbništvo v vseh upravno pravnih ter sodnih postopkih pred vsemi pristojnimi organi, glede na trditev Centra za socialno delo Posavje ter ostali dokazni postopek, pravilna?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, ki bi utegnile omajati videz nepristranskosti sodišča. Dejstvo, da je pooblaščenec nasprotne stranke znan odvetnik v Kopru, ni tak razlog. Prav tako ni tak razlog dejstvo, da je pooblaščenec predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Gre za očitno neutemeljena razloga.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izključna krajevna pristojnost v izvršilnem postopku
Krajevna pristojnost v izvršbi je izključna pristojnost. Če upnik predlaga več sredstev ali več predmetov izvršbe, je po drugem odstavku 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V tem primeru je to izvršba na dolžnikove premičnine. V skladu s 77. in 78. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, če upnik ne navede kje so stvari, pa sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče.