ZVEtL člen 44, 44/2, 44/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42. URS člen 22.
dopuščena revizija - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega postopka - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe - odsotnost odločilnih razlogov - napačni razlogi - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje se je najprej zadovoljilo oziroma napačno omejilo na necelovito presojo pravno odločilne zakonske določbe. Njen del je enostavno prezrlo. Nato pa je zapolnjevalo navedeno vrzel s pavšalnimi (pomanjkljivimi) razlogi. Takšna obrazločitev ne dosega potrebnih standardov obrazloženosti sodne odločbe, in revident zato ni prejel zadostnih konkretnih odgovorov na svoje trditve v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje. Kršena mu je bila pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS oziroma pravica do poštenega postopka. Pandan tej ustavni kršitvi, tudi v nepravdnem postopku, predstavlja v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nujna delegacija - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - predsednik okrožnega sodišča - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik osebni znanec sodnika, ki odloča v zadevi v kontekstu delegacije pristojnosti, ni odločilna, saj bi kvečjemu lahko utemeljevala izločitev tega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP.
Okoliščina, da je tožnik svak predsednika sodišča, katerega organizacijska enota je sodišče, ki bi moralo v zadevi odločati, pa predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja. Predsednik sodišča namreč v okviru svojih pristojnosti pomembno vpliva na položaj (tudi na kariero) vseh sodnikov pristojnega sodišča. Gre tudi za manjše sodišče in sodno okrožje, poleg tega pa gre za premoženjski spor med bivšima zunajzakonskima partnerjema.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Namenjena je predvsem lažjemu delu sodišča v konkretni zadevi. Prvenstveno torej ne skrajševanju razdalj oziroma lažji dostopnosti do sodišč strankam in pričam oziroma drugim udeležencem v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Po presoji Vrhovnega sodišča bo postopek v obravnavani zadevi enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Sežani, saj nasprotna udeleženka prebiva v Domu upokojencev Sežana, ki je od navedenega sodišča oddaljen le 850 metrov oziroma 12 minut hoje, za razliko od 51,3 kilometrov oziroma 47 minut vožnje oddaljenega Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
ZPP člen 72, 72/4, 72/5, 72/6, 73, 73/2, 73/5. ZS člen 61, 61/3.
zahteva za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - videz nepristranskosti - izločitev sodnikov višjega sodišča - konkretizacija trditev - zavrženje zahteve - pavšalne navedbe - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrnitev pritožbe
Tožnik v pritožbi povzema več različnih sodnih postopkov, ki nimajo vsebinske ali procesne povezave z izpodbijano odločitvijo. Ne konkretizira, kaj v teh postopkih naj bi vzbujalo dvom v nepristranskost predsednika Višjega sodišča v Celju. Nadalje ne pojasni, do katerih očitkov v zvezi z nepristranskostjo predsednika Višjega sodišča v Celju se podpredsednica Vrhovnega sodišča v izpodbijani odločbi ni opredelila. Pritožba je, enako kot že zahteva za izločitev sodnikov, nepregledna in težko razumljiva. Vrhovno sodišče lahko zato razlogom podpredsednice sodišča, ki utemeljujejo zavrženje zahteve, le pritrdi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 4, 65, 66, 67, 77.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev skupnega premoženja - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - pravica do izjave - razporeditev dokaznega bremena - premoženje, pridobljeno z delom - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo smotrnosti - ugoditev predlogu
V tovrstnih postopkih je Vrhovno sodišče redoma soočeno s položajem, ko se oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo, nahaja na drugem koncu države kakor stalno prebivališče. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Razdalja med Sežano, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče ter Mengšem, kjer se nasprotni udeleženec nahaja zgolj 2 km stran od Okrajnega sodišča v Domžalah, je tolikšna (95 km), da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.
predlog za delegacijo pristojnosti - določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča tudi, če bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja kolega sodnika istega sodišča v drugi zadevi. Zaradi zagotovitve zunanjega videza nepristranskosti so torej izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - pooblaščenec, ki ni odvetnik - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik predloga ni vložil po zakonitem zastopniku, temveč pooblaščencu, ki ni (več) odvetnik. Četudi ima pooblaščenec pravno izobrazbo in opravljen izpit, ki je ekvivalent pravniškemu državnemu izpitu, o čemer prilaga potrdilo, to v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne zadošča.
predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje in odstop od sodne prakse - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca v predlogu sicer opredelita zastavljeno vprašanje, ki pa ostaja na ravni hipotetičnega, saj za odločitev v obravnavani zadevi, v kateri sta nižji sodišči odločali o nezakoniti uporabi nepremičnin v lasti tožnice s strani tožencev, ni pravno relevantno. Toženca se v predlogu tudi ne soočita s stališčem sodišča druge stopnje, da je razpravljanje o skupnem premoženju zakoncev v obravnavani zadevi brezpredmetno, prav tako pa ne navedeta, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje s tem stališčem prekršilo. Neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse ne zatrjujeta, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 138, 138/1, 138/4.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - največja korist otroka - protipraven odvzem otroka - obrazloženost sodne odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je sodnik sodišča, pristojnega za odločanje, stranka postopka. Okoliščina, da je druga toženka sodnica sodišča, ki bi moralo odločiti o zadevi, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.