OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089842
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
varstvo in vzgoja - skupno starševstvo - stiki - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - strokovni pomočnik - tuj izvedenec - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - izvedenec klinične psihologije - psihološki testi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00089870
ZPP člen 67, 300, 300/1.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - zapuščinski postopek - bivališče dedičev - ugoditev predlogu
Vse v predlogu opisane okoliščine, ki jih potrjujejo podatki iz elektronskega vpisnika, kažejo na to, da se bo postopek laže in hitreje opravil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (na območju tega sodišča tudi leži večina nepremičnin v lasti zapustnika) ter da bi bila združitev obeh zapuščinskih zadev po zakoncih lahko smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča (prvi odstavek 300. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pravnomočno razsojena stvar - ponovno odločanje o isti stvari - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Toženca sta že dvakrat predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je s sklepoma I R 8/2022 z dne 9. 2. 2022 in I R 166/2024 z dne 16. 10. 2024 predloga zavrnilo. Obravnavani predlog je skoraj dobeseden prepis predlogov iz navedenih preteklih zadev. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP). Kadar je odgovor pritrdilen, o vlogi ni mogoče ponovno odločati. Tak je tudi obravnavani primer, zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča zavrglo (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP).
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
V danem primeru gre za srednje veliko okrajno sodišče.Tožnica ni več zaposlena na tem sodišču. Prav slednja okoliščina je odločilnega pomena. Problematično namreč je, če je uslužbenec sodišča v stiku tako s sodniki kot tudi s samimi sodnimi spisi. Te okoliščine pri zunanjem opazovalcu vzbujajo dvom glede nepristranskosti sodišča. Ko gre za bivšega zaposlenega, ki tudi ni imel sodne funkcije, takšne sence dvoma ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pospešitev postopka - pospešitveno sredstvo - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da institut prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP ni sredstvo za pospešitev postopka. Ker je tako, je očitno neutemeljen predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00089608
OZ člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZPP člen 252, 252/1.
dopuščena revizija - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - premik premoženja - povračilo vlaganj v nepremičnino - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - trenutek nastanka koristi in prikrajšanja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - obogatitveno načelo - obogatitveni princip - vrnitveno načelo - skupna vlaganja - večvrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - metoda ugotavljanja višine zahtevka - višina koristi - vrednost v času odločanja - čas prehoda koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - nečista denarna terjatev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - povračilo stroškov vlaganj - nabavna vrednost nepremičnin - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - valorizacija terjatev - odstop od sodne prakse
V tej zadevi je ostalo odprto še vprašanje, na kakšen način ugotoviti višino zahtevka za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino. Ker med življenjskim primerom in končnim rezultatom, ki se odrazi v denarnem znesku, ni istovetnosti, je za ugotavljanje slednjega potrebna metoda, prek katere se to ugotovi posredno. Merila, ki naj začrtajo izhodišče te metode, so materialnopravna. Njihovo bistvo je, da se udejanji načelo izravnalne pravičnosti. To terja, da lastnik s plačilom ustreznega denarnega zneska izravna porušeno vrednostno neravnovesje na obligacijskopravnem področju.
Metoda, imenovana nabavno vrednostni način izračuna z obravnavo nadomestitvenih stroškov, ustreza obogatitvenemu načelu in s tem izravnalni pravičnosti. Upošteva namreč, koliko je zaradi preteklih vlaganj nepremičnina na dan, ko je tožnica odšla iz skupnega doma, vredna več, kot bi bila brez njih. To za materialnopravni preizkus - v položaju, ko lastnik ne ponudi konkretiziranih ugovorov - zadošča.
Pritožbeno sodišče pa je to metodo materialnopravno napačno uporabilo v delu, v katerem je večvrednost nepremičnine presojalo po cenah na dan sojenja. Pravilno je, da se večvrednost ugotavlja po cenah v času, ko je prišlo do premika premoženja, to pa je trenutek prenehanja zakonske skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - sodno odprtje sefa - načelo ekonomičnosti - ugoditev predlogu
Odprtje sefa kot del pogodbe o sefu še vedno ureja ZOR, za postopek pa se na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNP-1 uporabljajo določbe nepravdnega postopka. ZNP-1 določb o prenosu pristojnosti nima, zato se na podlagi 42. člena ZNP-1 glede tega instituta v celoti uporabljajo določbe ZPP.
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer se sef nahaja, zato je smoter delegacije izpolnjen.
ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4. ZMZPP člen 79, 79/1, 79/2.
določitev krajevno pristojnega sodišča - zapuščina - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu je stvarno pristojno redno sodišče krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena od naveznih okoliščin, na podlagi katerih bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Domžalah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
OZ člen 168, 169, 171, 179, 182, 185. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
neme degenerativne spremembe - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odškodninska odgovornost - višina odmerjene odškodnine - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zaposlitev toženke na pristojnem sodišču - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča samo po sebi še ne narekuje utemeljenosti predloga za prenos pristojnosti.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - trajanje sodnega postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - sodni zaostanki - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je bil toženec sodnik Okrožnega sodišča v Celju, samo po sebi po skoraj 34 letih ni več relevantna okoliščina. Vrhovno sodišče je v preteklosti tudi že zavzelo stališče, da institut delegacije ni namenjen uveljavljanju pravnega varstva v primeru zatrjevane kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Prav tako se je Vrhovno sodišče tudi že izreklo glede sodnih zaostankov, v primeru katerih je predviden poseben postopek o prenosu določenega števila zadev na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. Glede na navedeno v predlogu izpostavljenih okoliščin ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga."
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ponoven predlog - ponovno odločanje o isti stvari - res iudicata - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - šikanozno ravnanje - načelo hitrosti postopka - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati.
Takšno, nekritično vlaganje istovrstnih predlogov, neposredno pred izvedbo razpisanega naroka, zavlačuje in otežuje postopek. Sodišče je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku, a najbolj učinkovito sredstvo je v rokah sodišča prve stopnje. To lahko predlog zavrže tudi sámo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00090270
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kondikcijska terjatev - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je pretežno neutemeljen, glede enajstega vprašanja pa nedovoljen, kajti o ugovoru zastaranja z izpodbijano sodbo ni bilo pravnomočno odločeno. Kakršnokoli stališče o tem pravnem vprašanju zato ob odločanju o kondikcijskem zahtevku ne bi bilo pravno zavezujoče.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da golo dejstvo (poklicnega) poznanstva ali dnevnega srečevanja strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To utemeljujejo šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče je mogoče utemeljeno uporabiti šele, ko se takšne okoliščine nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakona, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti je treba vedno imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene.
ZPND člen 21, 21/2, 22a, 22a/1. ZPP člen 377, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37, 42.
nedovoljen predlog - prepoved približevanja - podaljšanje ukrepa - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - ukrepi po zpnd - časovno omejeno učinkovanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije po ZPND praviloma ni dovoljen. Izjema je le ukrep o prepustitvi stanovanja žrtvi v izključno uporabo, ki je časovno neomejen.
postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima njena zakonita zastopnica opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).