določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Ni dvoma, da bi odločanje sodišča o protipravnosti lastnega ravnanja pri strankah in javnosti lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Namenjena je predvsem lažjemu delu sodišča v konkretni zadevi. Prvenstveno torej ne skrajševanju razdalj oziroma lažji dostopnosti do sodišč strankam in pričam oziroma drugim udeležencem v postopku.
ZPP člen 72, 72/4, 72/5, 72/6, 73, 73/2, 73/5. ZS člen 61, 61/3.
zahteva za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - videz nepristranskosti - izločitev sodnikov višjega sodišča - konkretizacija trditev - zavrženje zahteve - pavšalne navedbe - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrnitev pritožbe
Tožnik v pritožbi povzema več različnih sodnih postopkov, ki nimajo vsebinske ali procesne povezave z izpodbijano odločitvijo. Ne konkretizira, kaj v teh postopkih naj bi vzbujalo dvom v nepristranskost predsednika Višjega sodišča v Celju. Nadalje ne pojasni, do katerih očitkov v zvezi z nepristranskostjo predsednika Višjega sodišča v Celju se podpredsednica Vrhovnega sodišča v izpodbijani odločbi ni opredelila. Pritožba je, enako kot že zahteva za izločitev sodnikov, nepregledna in težko razumljiva. Vrhovno sodišče lahko zato razlogom podpredsednice sodišča, ki utemeljujejo zavrženje zahteve, le pritrdi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 4, 65, 66, 67, 77.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev skupnega premoženja - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - pravica do izjave - razporeditev dokaznega bremena - premoženje, pridobljeno z delom - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo smotrnosti - ugoditev predlogu
V tovrstnih postopkih je Vrhovno sodišče redoma soočeno s položajem, ko se oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo, nahaja na drugem koncu države kakor stalno prebivališče. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Razdalja med Sežano, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče ter Mengšem, kjer se nasprotni udeleženec nahaja zgolj 2 km stran od Okrajnega sodišča v Domžalah, je tolikšna (95 km), da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.
predlog za delegacijo pristojnosti - določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča tudi, če bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja kolega sodnika istega sodišča v drugi zadevi. Zaradi zagotovitve zunanjega videza nepristranskosti so torej izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - pooblaščenec, ki ni odvetnik - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik predloga ni vložil po zakonitem zastopniku, temveč pooblaščencu, ki ni (več) odvetnik. Četudi ima pooblaščenec pravno izobrazbo in opravljen izpit, ki je ekvivalent pravniškemu državnemu izpitu, o čemer prilaga potrdilo, to v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne zadošča.
predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje in odstop od sodne prakse - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca v predlogu sicer opredelita zastavljeno vprašanje, ki pa ostaja na ravni hipotetičnega, saj za odločitev v obravnavani zadevi, v kateri sta nižji sodišči odločali o nezakoniti uporabi nepremičnin v lasti tožnice s strani tožencev, ni pravno relevantno. Toženca se v predlogu tudi ne soočita s stališčem sodišča druge stopnje, da je razpravljanje o skupnem premoženju zakoncev v obravnavani zadevi brezpredmetno, prav tako pa ne navedeta, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje s tem stališčem prekršilo. Neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse ne zatrjujeta, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je sodnik sodišča, pristojnega za odločanje, stranka postopka. Okoliščina, da je druga toženka sodnica sodišča, ki bi moralo odločiti o zadevi, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 67. ZOdv člen 11, 11/2.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - načelo hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo vestnosti in poštenja - nedovoljena vloga - dovoljenost predloga za delegacijo - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavlačevanje postopka - zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka - zavrženje vloge - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetnik ve, da s predlogom za prenos pristojnosti ne bo uspel. O tem v danem primeru - glede na številne predhodno vložene predloge in jasno prakso Vrhovnega sodišča - ne more biti resnega dvoma. To pomeni, da abstraktno predlagalno upravičenje iz 67. člena ZPP uresničuje mimo namena tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več: uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo. Tak cilj pa je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (drugi odstavek 11. člena ZPP; glej tudi drugi odstavek 11. člena ZOdv).
Takšna špekulativna ravnanja ne morejo uživati pravnega varstva in takšne vloge ni mogoče upoštevati - ni dovoljena. Prvi odstavek 11. člena ZPP namreč sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku.
Ker navideznega predloga za prenos pristojnosti ni zavrglo že pristojno sodišče, je predlog zavrglo Vrhovno sodišče. Ob tem je odvetnika tudi denarno kaznovalo.
ZIZ člen 17, 55, 226, 238f, 238f/5, 238f/6. DZ člen 163. URS člen 23, 56.
revizija - izvršba - ugovori v izvršilnem postopku - spor iz družinskih razmerij - določitev stikov - odločanje o stikih z otrokom - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odlog izvršbe - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - izvedensko mnenje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - kriteriji za presojo otrokovih koristi - kolizija ustavnih pravic - ugoditev reviziji
Okoliščine, ki preoblikujejo otrokovo korist, lahko pripeljejo do tega, da utegne biti v izjemnih okoliščinah posameznega primera v postopkih izvršbe s področja, ki se tičejo otrok, priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. Toda dopusten odstop od načela stroge formalne legalitete se ne more izražati v vsebinskem posegu v pravnomočno odločbo. Izvršilno sodišče zato izvršilnega nasloven ne more izvršiti tako da zapove "uvajalne stike", ki jih izvršilni naslov ne ureja. Prav tako se odstop od načela stroge formalne legalitete v postopku posredne izvršbe, ko se z izrekanjem denarnih kazni dolžnika (pri)sili k izpolnjevanju njegove obligacije (prizadevanja), ne more izraziti tako, da izvršilno sodišče zaradi upoštevanja otrokove koristi zavrne predlog za izvršbo. Element spreminjajoče se otrokove koristi namreč v zadostni meri varuje institut odloga izvršbe.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - smotrnost - ugoditev predlogu
Postopek v obravnavani zadevi bo enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, saj se nasprotni udeleženec nahaja v domu Mavida group, Podružnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, kjer tudi biva. Razdalja med mestoma Ljubljana in Rogaška Slatina znaša 112,71 km, razdalja med mestoma Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah pa zgolj 9,26 km.