predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka v predlogu za dopustitev revizije navaja, da gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Te navedbe pomenijo zgolj povzetek zakonskega besedila iz 367.a člena ZPP, s čimer ni izpolnjena zakonska zahteva po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o predlaganih pravnih vprašanjih. Na tak način, torej brez kakršnekoli konkretizacije abstraktnih zakonskih kriterijev, toženka ni izkazala, da bi predlagani vprašanji po pomenu presegali obravnavano zadevo. Prav tako je v predlogu izostala njuna vsebinska navezava na stališče izpodbijane sodbe, da ni več sporno, da je zapustnica za časa življenja toženki podarila stanovanje v vrednosti 120.200,00 EUR. Toženka pa v predlogu tudi ne navede nobenih opravilnih številk odločb, tako da tudi trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča ostajajo povsem posplošene. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
predlog za delegacijo pristojnosti - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.
delegacija pristojnosti - majhno sodišče - ugoditev predlogu - družinski postopek - strokovna sodelavka kot stranka v postopku
Okoliščine, da je predlagateljica postopka zaposlena kot strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v A., ki je pristojno odločati o zadevi, da gre za majhno sodišče in majhen kraj, in tudi upoštevaje naravo zadeve - družinska zadeva, pomenijo tehten razlog za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
kredit v CHF - sprememba sodne prakse - pritožbena obravnava - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo.
ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 42.
spor o pristojnosti - izbirna krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - centralni register prebivalstva - načelo otrokove koristi
Predlagateljica je lahko iz(bi)rala med (vsaj) dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno glede na stalno prebivališče očeta - nasprotnega udeleženca. To se je izreklo za nepristojno, po vpogledu v Centralni register prebivalstva, opirajoč se na stalno prebivališče otroka in krajevno pristojnost CSD B., ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi moralo sprejeti svojo pristojnost.
V konkretnem primeru je za presojo pristojnosti, ki jo je izbrala predlagateljica in se ravna po prebivališču nasprotnega udeleženca, odločilen podatek, ki ga je predlagateljica navedla v predlogu (17. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - vodenje več ločenih postopkov - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi ekonomičnosti za to, da v vseh postopkih delitve solastnega premoženja postopa eno sodišče. Vodenje enega samega postopka bo vsekakor zmanjšalo stroške morebitnega izvedenca in cenilca pa tudi druge sodne stroške, kot so potni stroški, sodne takse in stroški pooblaščencev udeležencev.
delegacija pristojnosti - zapuščinska zadeva - ugoditev predlogu - sodnica pristojnega sodišča kot dedinja - majhno sodišče
Okoliščine, da je hčerka pokojnika sodnica na pristojnem sodišču in da ima pristojno sodišče samo dva sodnika, pri čemer je zakonita dedinja tudi predsednica sodišča, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev listin - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Tožnici sporna listina res ni bila vročena, toda tožnica je iz dokaznega sklepa lahko razbrala, da bo sodšče svojo odločitev oprlo tudi na priloge, ki jih je v spis vložil izvedenec. Ker se je s sporno listino tudi vsebinsko seznanila prek izvedenskega mnenja ter je s sodiščem ob ustni in pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja razčiščevala dokazno temo, ji sodišče ni kršilo pravice do izjave.
Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 1. Uredba Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (2016) člen 1. ZMZPP člen 48, 67. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - predhodno vprašanje - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - sodna pristojnost slovenskega sodišča
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali se za določitev pristojnosti za odločanje o premoženjskih razmerjih v neregistrirani zunajzakonski skupnosti z mednarodnim elementom uporablja Uredba 2016/1103 ali nacionalno mednarodno zasebno pravo. Ker tako uporaba določb Uredbe 2016/1103, kot tudi pravilna uporaba določb ZMZPP pripelje do odločitve, da je za odločanje pristojno slovensko sodišče, izpostavljene dileme v obravnavani zadevi ni. To pa pomeni tudi, da Vrhovno sodišče nima predložitvene obveznosti iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sodišče prve stopnje namreč za presojo, ali je podana pristojnost slovenskega sodišča, ne bi smelo uporabiti 67. člena ZMZPP, temveč 48. člen ZMZZP, ki ureja splošno pristojnost v vseh zadevah z mednarodnim elementom. Po 48. členu ZMZPP je sodišče na območju RS pristojno, če ima toženec ob začetku sodnega postopka stalno prebivališče v RS (forum domicilii). V obravnavani zadevi ima toženec stalno prebivališče v RS, kar pomeni, da je po 48. členu ZMZPP slovensko sodišče pristojno za odločanje o vsem skupnem premoženju, tudi o nepremičninah, ki se nahajajo v tujini.
določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - drugi tehtni razlogi
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva oziroma kjer ima tudi začasno prebivališče. Navedeno procesno dejanje pa se bo lahko lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Celju, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v Domu starejših občanov Lipa, Štore, na varovanem oddelku. Okrajno sodišče v Celju je namreč od kraja dejanskega bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno le 5,2 km, medtem ko znaša razdalja od Okrajnega sodišča v Ljubljani do kraja bivanja nasprotnega udeleženca 77,7 km (glej podatke spletne strani google:maps).
Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvidena tudi krajevna pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.
Ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da toženka, glede na ugotovljene okoliščine, ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00079008
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 142, 148, 148/1, 148/1-2. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 3/1-g, 3/1-i, 4, 21, 23, 39, 40, 41, 43, 45, 47. ZD člen 214, 220, 227h.
predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - načelo enotnega dedovanja v EU - evropsko potrdilo o dedovanju - priznanje tujih odločb - izvršljivost odločbe - potrdilo o izvršljivosti
Razlogovanje sodišča druge stopnje, da izvršljiva odločba skladno z UD pomeni odločbo, ki po nemškem pravu omogoča vpis v javni register in je izvršljiva v drugi državi članici, če je na zahtevo stranke razglašena za izvršljivo, je zmotno iz dveh razlogov. Najprej, ker pogojev za predlagani vpis v zemljiško knjigo ne ureja UD, niti nemško pravo, kot izhaja iz odločbe sodišča druge stopnje, ampak ZZK-1. Predvsem pa iz razloga, ker nemško skupno potrdilo o dedovanju (tudi v smislu 43. člena UD) ni izvršljiva odločba, zato zanjo (ne po slovenskem, ne po nemškem pravu), ni mogoče pridobiti potrdila o izvršljivosti. Sodišče druge stopnje se je zato tudi zmotno sklicevalo na 227. h člen ZD, ki ureja postopek razglasitve izvršljivosti v skladu s 45. členom UD.
V skladu s 34.-35. in 59. uvodno izjavo UD je, zaradi upoštevanja pravila o litispendenci, splošni cilj UD vzajemno priznavanje odločb, izdanih v državah članicah v dednih zadevah. Zato so za presojo, ali pomeni nemško potrdilo o dedovanju podlago za vpis v zemljiško knjigo, pravno relevantne tudi določbe 39. člena UD.
delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višje sodišče
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v A, ki bi moralo odločati o upnikovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.